Torek, 14. 10. 2025, 4.00
8 minut
Nevarna kitajska past za Zahod. To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
Kitajski predsednik Ši Džinping ima v trgovinski vojni z Donaldom Trump v svojih rokah zelo pomemben pogajalski adut.
Kitajska ima v trgovinski vojni s Trumpom v rokavu zelo pomembnega asa – redke zemlje oziroma redke kovine. Te so med drugim izjemno pomembne pri izdelavi ameriškega visokotehnološkega orožja, izdelavi avtomobilov in pri evropskem prehodu v zeleno gospodarstvo. Ne preseneča torej, da je Kitajska za Trumpa zelo trd oreh.
"Bližnji vzhod ima nafto. Kitajska ima redke zemlje." Tako naj bi leta 1987 dejal Deng Šiaoping, takratni vodja Kitajske. Kot pojasnjuje britanski novinar Gideon Rachman, se v resnici redke zemlje oziroma redke kovine (gre za 17 težkih kovin, ki so strateško pomembne, op. p.) nahajajo po vsem svetu.
Umazana industrija redkih kovin
Kitajski je uspel monopol zato, ker jih je bila za razliko od zahodnih držav pripravljena izkopavati. Njihovo izkopavanje in nadaljnja predelava je namreč zelo obremenjujoča za okolje. V državah z visokimi standardi varovanja okolja sta izkopavanje in predelava redkih kovin skoraj nemogoča.
Kitajska naj bi zdaj izkopala približno 60 do 70 odstotkov redkih kovin na svetu in nadzorovala približno 90 odstotkov njihove predelave in rafiniranja.
Redke kovine kot kitajski pogajalski adut
Ko je aprila letos Donald Trump napovedal carinsko vojno skoraj vsem državam na svetu, je Peking kot povračilni ukrep kmalu napovedal nadzor nad izvozom sedmih redkih kovin. Učinek na svetovno avtomobilsko industrijo je bil dramatičen in se je čutil v nekaj tednih.
Rudarjenje in predelava redkih kovin zelo obremenjuje okolje. V primeru, da bi se Evropa odločila za lastno rudarjenje redkih kovin, lahko pričakujemo nasprotovanje okoljevarstvenikov.
Izvršni direktor Forda Jim Farley je v začetku junija priznal, da je pomanjkanje redkih kovin, ki se uporabljajo v magnetih, prisililo njegovo podjetje, da je začasno zaprlo tovarne. Evropski proizvajalci so imeli podobne težave, je v Financial Times opozarjal Rachman.
Kitajske redke kovine za ameriško vojsko
Celo nekateri orožni sistemi, na katere bi se ZDA zanašale v primeru vojne s Kitajsko, so odvisni od kitajskih redkih kovin. Bojno letalo F-35 je odvisno od več kitajskih redkih kovin – vključno s samarijem, ki je ključnega pomena za magnete, odporne na vročino, in itrijem, ki je bistvenega pomena za sisteme ciljanja.
Evropski zeleni prehod bi se prav tako ustavil brez stalne oskrbe s kitajskimi kritičnimi rudninami in redkimi kovinami, kot je germanij, ki se uporablja v baterijah. Nek ugleden evropski politik je Rachmanu dejal: "Naša odvisnost od Rusije za energijo je zelo majhna v primerjavi z našo odvisnostjo od Kitajske za kritične minerale. Vse smo stavili na zeleno gospodarstvo in Kitajska bi nas lahko ustavila."
Dolgih 90 dni
Ne preseneča, da je Trump junija letos napovedal novo 90-dnevno podaljšanja premirja v trgovinski vojni s Kitajsko. Avgusta je prišlo še do novega podaljšanja premirja za 90 dni. To 90-dnevno premirje se bo izteklo 10. novembra. Sredi septembra letos je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal, da bi še pred tem datumom lahko prišlo do novega 90-dnevnega podaljšanja.
Kitajske redke kovine so nepogrešljive tudi v ameriškem bojnem letalu F-35.
Novinar britanskega medija The Economist Mike Bird je tako na družbenem omrežju X ironično zapisal, da bodo zgodovinarji v prihodnost pisali o dolgih 90 dneh (2025-2029), s čimer je napovedal, da se bo premirje podaljševalo za 90 dni vse do Trumpovega odhoda iz Bele hiše.
Kitajski as v rokavu
Kot piše Rachman, je Trumpova administracija že letos poleti spoznala, da ima v igri trgovinskega pokra s Kitajsko asa v rokavu Peking. V zameno za kitajsko obnovitev izvoza redkih kovin in znižanje kitajskih povračilnih carin na ameriško blago s 125 na deset odstotkov so ZDA znižale carine na kitajsko blago s 175 na 30 odstotkov.
Posledično ima Kitajska trenutno ugodnejše carinske stopnje za ZDA kot Švica ali Indija. Indiji je Trump naložil 50-odstotne, Švici pa 39-odstotne.
Kitajske omejitve glede redkih kovin
Kitajska je nedavno napovedala, da bodo za izvoz tehnologij, ki se uporabljajo pri rudarjenju in predelavi redkih zemelj, ter za proizvodnjo magnetov, ki se lahko uporabljajo v vojaških tehnologijah, potrebna dovoljenja.
Indeed the West cannot free trade its way out.
— Sander Tordoir (@SanderTordoir) October 11, 2025
The inability of the US and Europe to see that and build an own supply of rare earths refining - even if everyone knew for 15 years it was a huge vulnerability - must be one of the most catastrophic policy failures of the decade. https://t.co/wYeLadWZFi
Dovoljenje bo moralo pridobiti tudi vsako tuje podjetje, ki želi dobavljati redke kovine, proizvedene na Kitajskem ali predelane s kitajskimi tehnologijami zunaj Kitajske
Trumpov odziv
Zaradi tega je Trump napovedal stoodstotne carine na kitajsko blago. Kitajska se je odzvala s sporočilom, da ne bo odstopila od svojih ukrepov. "Nočemo carinske vojne, a se je tudi ne bojimo," je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino.
Trump je v nedeljo na svojem družbenem omrežju Truth Social stopil korak nazaj glede svoje grožnje o stoodstotnih carinah.
