Petek, 15. 4. 2022, 21.48
2 leti, 8 mesecev
Nemški general, ki je razburil Ukrajince
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,47
42
Upokojeni brigadni general Erich Vad je na začetku vojne v Ukrajini trdil, da ukrajinska vojska ne bo mogla ubraniti Kijeva, zdaj pa svari, da bo izvoz težkega orožja v Ukrajino morda odprl pot k tretji svetovni vojni.
Ni skrivnost, da nemško-ukrajinski odnosi niso preveč zgledni. Zadnje dneve pa jih je s svojimi izjavami še bolj pokvaril nemški brigadni general Erich Vad. Ta je bil nekdaj tudi vojaški svetovalec kanclerke Angele Merkel.
Ukrajina ima močne zaveznike v ZDA, Veliki Britaniji in Poljski. Na drugi strani odnosi med Kijevom in Berlinom niso najbolj topli. Trenja med državama je sprožila že nemška odločitev, da bo ruski plin uvažala prek Baltskega morja (plinovoda Severni tok 1 in Severni tok 2), da bi se tako izognila kopenskemu plinovodu čez Ukrajino.
Nemški viceadmiral o spoštovanju do Putina
Precej hude krvi so v Kijevu januarja letos sprožile izjave poveljnika nemške vojaške mornarice, viceadmirala Kaya-Achima Schönbacha, da si ruski predsednik Vladimir Putin zasluži spoštovanje in da Ukrajina Krima ne bo nikoli dobila nazaj. Za nameček je nemški viceadmiral takratne ameriške napovedi o bližajočem se ruskem napadu na Ukrajino opisal kot neumnost.
Zaradi političnega in medijskega viharja, ki so ga povzročile viceadmiralove izjave, je ta odstopil, dogodki mesec dni pozneje pa so pokazali, da se je zelo uštel pri svoji oceni, da Rusija ne bo napadla Ukrajine.
General Vad vzame v bran Putina
Zadnje dneve pa gredo Ukrajincem znova lasje pokonci zaradi javnih izjav enega od nemških visokih častnikov. Gre za 65-letnega brigadnega generala Ericha Vada, ki je bil med letoma 2006 in 2013 tudi vojaško-politični svetovalec takratne kanclerke Angele Merkel.
Nemški viceadmiral Kay-Achim Schönbach se je januarja letos na nekem posvetu v indijskem mestu Delhi posmehoval ameriškim napovedim, da bo Rusija napadla Ukrajino, za Vladimirja Putina pa dejal, da si želi le spoštovanje. Schönbach je moral zaradi teh izjav odstopiti kot poveljnik nemške vojaške mornarice.
Vad je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa med drugim vzel v bran Putina z besedami, da v Mariupolu ni želel namenoma napasti porodnišnice, saj naj bi vedel, da ga bodo zaradi takšnega napada dali na sramotilni steber.
Za Vada vojna v Ukrajini ni nič izjemnega
Nemški brigadni general je tudi relativiziral na tisoče mrtvih civilistov v Ukrajini, češ da so civilisti umirali tudi v Iraku, Libiji in Afganistanu in da je t. i. kolateralna škoda v Ukrajini manjša kot v Iraku ali Afganistanu.
Kot je dejal, je vojna v Ukrajina strašna in v nasprotju z mednarodnim pravom, a je del niza primerljivih vojn nedavnega datuma: v Iraku, Siriji, Libiji in Afganistanu. Za Vada veliko število mrtvih civilistov in poboji, ki so se zgodili v Ukrajini, niso nobena izjema. "V vojni ubijajo nedolžne ljudi. Takšna je vojna. Žal je to neločljiv del tega sistema," trdi Vad.
Nemški general o Putinovi človeškosti
Nemški brigadni general je tudi posvaril pred tem, da Putinu odrekamo človeškost in ga označujemo za psihopatskega despota, s katerim se ne moremo več pogovarjati. Kot pravi, v primerjavi z zgoraj omenjenimi vojnami Putin ne dela nič nenavadnega.
General Vad nasprotuje temu, da bi Putinu odrekali človeškost in ga označevali za psihopatskega despota. Vad je bil vojaški svetovalec v kabinetu Merklove leta 2008, ko je Nemčija poleg Francije na vrhu Nata v Bukarešti v skladu s politiko popuščanja Rusiji nasprotovala vključitvi Ukrajine in Gruzije v omenjeno obrambno zvezo.
Kot vemo, Ukrajina zahodne države prosi za čim več orožja, s katerim bi ustavila ruski napad. Ukrajinci bi tudi radi čim več težkega, ofenzivnega orožja, med drugim nemške bojne tanke leopard in bojna vozila marder.
Vad proti dobavam težkega orožja
A Nemci se zelo obotavljajo z dobavo težkega orožja, proti pa je tudi Vad, saj je prepričan, da bi dobave težkega orožja lahko vodile v tretjo svetovno vojno. Vad tudi meni, da je kompleksne oborožitvene sisteme, kot sta leopard ali marder, mogoče pravilno upravljati in uporabljati šele po letih usposabljanja, zaradi česar Ukrajincem v bližnji prihodnosti vojaško ne koristijo.
Vad je tudi vzel v bran Putinov pogled, po katerem sta Ukrajina in Krim del ruske geopolitične sfere. Zahod naj bi bil dvoličen, da takšen Putinov pogled označuje za zastareli pogled iz 19. stoletja, saj ima Washington na drugi strani Monroejevo doktrino, po kateri ne bo toleriral nobenega posredovanja tujih sil na ameriški celini.
Vad za pogajanja z Rusijo
Vad je prepričan, da je trenutno preveč na etiki vesti spodbujene vojaške retorike. "A kot vsi vemo, je pot v pekel vedno tlakovana z dobrimi nameni. (...) Če nočemo tretje svetovne vojne, bomo morali prej ali slej izstopiti iz te logike vojaške eskalacije in začeti pogajanja."
Vad je v začetku marca zatrjeval, da ukrajinski vojski ne bo uspelo ubraniti Kijeva, zato ji je svetoval umik na zahod Ukrajine. Morda je zgolj naključje, ampak po zemljevidu, ki ga je v prvih dneh vojne objavil nemški Bild, naj bi bil cilj ruske vojske zasedba vzhodnih in osrednjih delov Ukrajine, zahodu države pa bi se odpovedali. Kot vemo, se je ruska vojska po nekaj tednih umaknila z območja Kijeva. Kar pa seveda ne pomeni, da ruska vojske v prihodnosti ne bi mogla znova ogroziti ukrajinskega glavnega mesta.
Nekdanji vojaški svetovalec Merklove meni, da se je Putin po obsežnem umiku z območja Kijeva odpovedal spremembi režima, ki si jo je prvotno želel v Ukrajini. Zato možnosti za pogajanja pravzaprav niso slaba, je še prepričan.
Ukrajinski veleposlanik nad Vada
Vadove izjave so povzročile precejšen političen vihar. Odzval se je tudi ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik, ki je na Twitterju za generala med drugim dejal, da upravičuje vojnega zločinca Putina. Vadove izjave so tako še poslabšale nemško-ukrajinske odnose.
Hallo General Vad,
— Andrij Melnyk (@MelnykAndrij) April 12, 2022
dass Sie heute - nach dem Massaker von Butscha - den Kriegsverbrecher Putin rechtfertigen, es sei sicher nicht Putins Absicht gewesen, Krankenhäser zu bombardieren (?), ist niederträchtig. Sie sollen sich schämen, Putinversteher forever https://t.co/LNMdwqxq9R pic.twitter.com/8Usi320Vgv
Veleposlanik Melnik je sicer znan po tem, da se na Twitterju zelo pogosto prepira z nemškimi politiki, ki ne zagovarjajo odločne politike proti Putinovi Rusiji. Tako je nekemu članu nemške Levice iz Hamburga zabrusil, da naj "drži jezik za zobmi".
Ruska želja po deukrajinizaciji Ukrajine
Poleg tega je pri Vadovih izjavah treba omeniti, da premalo pozornosti namenja vzgibom ruskega napada na Ukrajino, ki temeljijo na t. i. denacifikaciji. To "denacifikacijo" si številni ruski nacionalisti predstavljajo kot deukrajinizacijo, torej kot etnocid oziroma raznarodovanje Ukrajincev.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je hotel pred dnevi skupaj s predsedniki Poljske in baltskih držav obiskati Ukrajino, a so menda iz Kijeva sporočili, da je Steinmeier nezaželen. Razlog naj bi bila domnevna Steinmeierjeva naklonjenost Rusiji. Poteza Ukrajine je v Nemčiji dvignila precej prahu. Kar precej je bilo opozoril, da je Ukrajina z zavrnitvijo Steinmeierja naredila napako.
Če je Vad razumevajoč do Putinove Rusije oziroma relativizira ruski napad na Ukrajino, pa je na drugi strani ameriški predsednik Joe Biden Putina nedavno obtožil, da v Ukrajini izvaja genocid in da celo zanika obstoj Ukrajincev oziroma da skuša izbrisati zavest o obstoju Ukrajincev.
Vad Ukrajincem svetoval vojaški umik iz Kijeva
Pri brigadnem generalu Vadu je treba tudi omeniti, da se je v bližnji preteklosti s svojimi izjavami že uštel. V začetku letošnjega marca, torej manj kot dva tedna po začetku ruske invazije na Ukrajino, je za nemško javno televizijo ZDF dejal, da se ukrajinska vojska ne bo mogla dolgo časa upirati ruski vojski pri obrambi Kijeva.
Dejstvo, da se je veliki ruski konvoj pred Kijevom ustavil in ni napredoval, pa je Vad razložil s tem, da se Rusi očitno počutijo zelo varne, ker Ukrajinci nimajo letal, da bi napadli konvoj. Ukrajincem je svetoval, naj umaknejo svojo vojsko na zahod Ukrajine, ker bi se tam lažje oskrbovali z zahodno pomočjo in imeli več možnosti za odpor.
42