SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nemška brata Vzhod in Zahod še nista siamska dvojčka

2

termometer

V združeni Nemčiji so v dveh desetletjih po združitvi 3. oktobra 1990 storili veliko, a vzhodni in zahodni del države po oceni opazovalcev še nista v celoti zraščena.

Razlike med "starimi" in "novimi" deželami v Nemčiji, ki se sooča s posledicami globalne finančne krize in bije bitko za nujno potrebne reforme, ostajajo. Predsodki na eni in na drugi strani "Tudi 20 let po združitvi nam manjka skupna identiteta," je dejal sociolog Klaus Schroeder. Številni vzhodni in zahodni Nemci drug na drugega gledajo s predsodki. In čeprav večina na Vzhodu meni, da je čas po združitvi najboljši v njihovem življenju, se številni že z nostalgijo spominjajo nekdanje Nemške demokratične republike (NDR). Na Zahodu medtem mnogi menijo, da jim je bilo pred letom 1990 lepše. "Westalgija, ki javno ni zelo opazna, prekaša ostalgijo," meni Schroeder. Obljuba o cvetočih pokrajinah se ni izpolnila "Zame je ta trenutek najsrečnejši v življenju," je na predvečer uradne združitve pred 20 leti dejal takratni kancler Helmut Kohl, ki je kasneje v spominih zapisal, da je šlo za "ganljive nepozabne trenutke". Takrat je napovedal, da bodo na vzhodu, v nekdanji Nemški demokratični republiki, "kmalu cvetele pokrajine". Pojem cvetočih pokrajin, ki je postal legendaren, so kasneje v letih sanacije okolja in naraščajoče množične brezposelnosti na Vzhodu pogosto uporabljali ironično.

Omenil ga je tudi notranji minister Thomas de Maiziere ob predstavitvi letošnjega poročila o stanju nemške združitve. Kot je dejal, "pojem cvetoče pokrajine v celoti ne velja za realnost 2010". "Poleg cvetočih pokrajin imamo tudi industrijske bele lise in propadle biografije," je pojasnil.

Merklova: Storjenega je bilo veliko Sedanja kanclerka Angela Merkel, ki ni samo prva kanclerka v zgodovini Nemčije, pač pa tudi prva, ki prihaja z Vzhoda, pa je nedavno dejala, da je bilo v zadnjih 20 letih storjenega veliko. Napredek je na področju infrastrukture in varstva okolja, izboljšala se je zdravstvena oskrba in dvignil življenjski standard, pravi kanclerka.

"Nemčija potrebuje solidarnostni prispevek, ki ga plačujejo vsi" Največja korist združitve tako za Vzhod kot Zahod je po njenem mnenju, da vsi v Nemčiji prvič v zgodovini živijo v svobodni demokratični pravni državi in v miru z vsemi sosednjimi državami. To je zanjo "silna pridobitev". Priznala pa je, da še vedno obstajajo "strukturne" razlike med starimi in novimi deželami. Nemčija zato po njenih besedah do leta 2019 potrebuje solidarnostni pakt in solidarnostni prispevek, ki ga "ne plačujejo samo zahodni, pač pa vsi davkoplačevalci". "Cilj je v novih deželah vzpostaviti gospodarstvo, ki bo sposobno samo preživeti", je dejala.

Povprečni dohodek na prebivalca v "novih deželah", kot jih še vedno imenujejo Nemci, se je po podatkih nemškega statističnega urada sicer zvišal z 8156 evrov leta 1991 na 15.536 evrov leta 2008, kar predstavlja 78 odstotkov povprečnega dohodka na prebivalca na Zahodu. K temu je bistveno prispevala tudi denarna pomoč z Zahoda, ki naj bi od leta 1990 po oceni ekonomistov znašala okoli 1,6 bilijona evrov.

Vzhod ima skoraj dvakrat večjo brezposelnost kot Zahod Gospodarsko Vzhod tako še vedno zaostaja za zahodnim bratom. Brezposelnost je skoraj dvakrat večja kot na Zahodu. Po uradnih podatkih so do leta 2002 na vzhodu Nemčije zaprli 58.803 podjetij. Številni zato doma niso več videli perspektive in so zapustili Vzhod, predvsem mladi in izobraženi, med njimi veliko žensk. V novih deželah je leta 2008 po podatkih nemškega statističnega urada živelo 1,7 milijona ljudi manj kot leta 1990.

"Nemški dom za ostarele" Zaradi odseljevanja in nižje rodnosti se Vzhod stara. Napovedi za prihodnja leta tako niso svetle, a mnogi v tem vidijo tudi priložnosti. Medtem ko se pesimisti bojijo, da bodo nove dežele postale "nemški dom za ostarele", kjer bo cvetela gradnja rezidenc za upokojence in negovalnih domov, vasi pa bodo opustele, drugi vidijo priložnost, da se nove dežele uveljavijo kot poskusna območja za jutrišnjo Evropo. Kdor najde odgovore na izzive in jih izkoristi za radikalno modernizacijo, lahko pridobi prednost, je prepričana državna sekretarka za infrastrukturo Marion Eich-Born.

Glede na javnomnenjsko raziskavo sicer kar 81 odstotkov Nemcev na združitev gleda pozitivno. Obstajajo pa razlike v pogledih na združitev Nemčije. V starih nemških deželah jih 47 odstotkov meni, da je združitev v bistvu končana, na Vzhodu je takih zgolj 17 odstotkov. In medtem ko 42 odstotkov vprašanih na Vzhodu meni, da je združitev prinesla koristi, je takšnih na Zahodu samo 37 odstotkov.

Selitev vlade iz Bonna v Berlin še ni zaključena Združena država pa ima pravzaprav še vedno dve prestolnici. Ob združitvi je Berlin postal glavno mesto, a v dveh desetletjih se celotna vlada iz Bonna ob Renu, ki je bil do združitve prestolnica Zahodne Nemčije, še vedno ni preselila v Berlin ob reki Spree. Berlin je leta 1991 postal glavno mesto Zvezne republike Nemčije, a Bonn še vedno deluje kot nekakšna vzporedna prestolnica. Tam ima sedež pet ministrstev (za obrambo, zdravje, okolje, gospodarsko sodelovanje ter za izobraževanje in raziskave), ministrstva s sedežem v Berlinu pa imajo svoje izpostave tudi v Bonnu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin