''Naš narod je nekoliko anarhističen. Stavke in protesti proti stvarem, s katerimi se ne strinjamo, so del naše kulture.'' (foto)

''Spomnim se teh časov, čeprav pri demonstracijah nisem sodelovala. To je sramotno. Ubijati druge. Tisti, ki so to počeli, si ne zaslužijo imena ljudje,'' nam sredi Aten razlaga Anastazija, upokojena profesorica angleškega jezika.

Opisuje dogodke pred štiridesetimi leti. Leta 1973 so grški študentje izbrali stavko. Presedel jim je režim vojaške hunte. Od voditeljev v uniformah so zahtevali konec vmešavanja v sindikalne zadeve in pošteno izbiro študentskih predstavnikov. Ne tako, kot je to želela speljati oblast, mimo zakonitih volitev.

Vojaški tank je zapeljal skozi vhod v fakulteto Upor študentov atenske Politehnike se je po treh dnevih končal. ''Vojaški tank je zapeljal skozi vhod v fakulteto, takrat se je vse končalo.'' Študentje so se uklonili, vojsko so prosili za prekinitev posredovanja. Po vsega treh dneh razgretega dogajanja so našteli nekaj deset mrtvih in več kot tisoč ranjenih.

Maja 2010 se je grško ljudstvo zbralo na asfaltu povsod po državi. Na plano so jih gnali napovedani ostri varčevalni ukrepi. Te je vlada nameravala uvesti v zameno za gigantski znesek, 110-milijardno posojilo, ki naj bi državi pomagalo prebroditi porazno stanje javnih financ in vse bolj globoko krizo. A ostrih rezov v javno porabo in drastičnega dviga davkov ljudje niso bili pripravljeni sprejeti. Protesti, ki jih po množičnosti primerjajo s tistimi iz leta 1973, so vzeli tudi nekaj življenj.

Ljudje so ropotali, grški parlament pa glasoval za ostre varčevalne zahteve Leto pozneje je sodržavljane na ulice glavnih grških mest pozvalo gibanje Neposredna demokracija zdaj!. Demonstracije, ki so trajale dobra dva meseca, so potekale večinoma mirno. Ponekod pa so se sprevrgle v nasilje. Medtem ko so mu ljudje glasno ropotali pred vrati, je grški parlament glasoval in potrdil ostre varčevalne zahteve Unije. To je že tako razdražene Grke samo še bolj podžgalo. Med protestniki in posebnimi policijskimi enotami so se vneli spopadi. O epilogu je bilo že veliko napisanega. Policisti naj bi šli prek pooblastil, uporabili prevelik odmerek sile. Tudi z uporabo strupenih sredstev proti demonstrantom. Preiskava o tem še vedno poteka.

Ali ne gre nemara za namerno razprodajo Vlada je lansko pomlad številne Grke spravila v gnev s seznamom državnega imetja, namenjenega prodaji. Seznam ni izpustil zemljišč in stavb v bližini slavne atenske Akropole ter nekaterega drugega imetja, do katerega imajo državljani, tudi zaradi zgodovinske in kulturne vrednosti, poseben odnos. Besni nasprotniki privatizacije so nameravano prodajo označili za nezakonito. Potezo vlade pa ponižujočo za narod, ki ga že tako ali tako bičajo strogi varčevalni ukrepi, ne prizanašata pa mu niti velika revščina in rekordna brezposelnost.

Nameravana prodaja je v stališčih zbližala tudi tiste, ki na družbene težave ponavadi gledajo različno. ''Naglica, s katero se vlada loteva prodaje imetja, sproža resna vprašanja, ali ne gre nemara za namerno razprodajo, samo da bi pospešili privatizacijo,'' je podobno kot njegovi kolegi, ki pišejo za časopise drugačne provenience, lani bentil Nikos Xydakis, novinar konservativnega časopisa Kathimerini.

Grki so otopeli od vsega, s krizo povezanega dogajanja Skoraj 40 stopinj Celzija je te dni v Atenah. A čeprav so atenske ulice v tem času zaradi dopustov napol prazne, ljudje v državi pa, tako vam znajo povedati Grki, otopeli od vsega, s krizo povezanega dogajanja, tudi poletje v zenitu zanje ni ovira za izražanje nestrinjanja. Kaj lahko se vam zgodi, da na ulicah metropole naletite na protestnike, nekdanje delavce univerze, ki se jim je delodajalec – država – pred kratkim zahvalil za sodelovanje.

Vsako nedeljo se pred velikimi trgovinami, kot sta Zara in Benetton, zberejo aktivisti in mali podjetniki, tudi sami lastniki trgovin. Nasprotujejo zakonu, ki omogoča, da so trgovine odprte tudi v nedeljo. Veliki trgovci si takšno poslovanje lahko privoščijo, mi pa zaradi krize ne. S temi besedami mali podjetniki od oblasti zahtevajo, da izenači pravila igre na trgu in ob nedeljah zaklene vse trgovine.

595 čistilk protestira Le streljaj stran od mogočnega atenskega parlamenta v središču Aten je poslopje finančnega ministrstva. Pod arkadami iz marmorja, kjer je vhod v stavbo, od lanskega septembra vsak dan protestirajo nekdanje čistilke. Njim in njihovim nekdanjim sodelavkam, vseh je 595, so se na ministrstvu v imenu varčevanja lani zahvalili za sodelovanje. Deset mesecev vztrajajo, da jih država vzame nazaj.

''Vlada nas je odpustila, za naše delo je najela zunanje izvajalce, menda zato, ker so cenejši,'' povedo. Delodajalec jim je plačeval med 205 in 757 evrov mesečno. ''A resnica je, da mora zdaj drugim za opravljeno delo plačevati več, kot je prej nam,'' pravijo.

Pred vhodom v stavbo njihovega nekdanjega delodajalca stojijo šotori. Postavile so jih pred nekaj tedni. Nekatere zdaj v njih živijo. Pravijo, da ne bodo odnehale. Da so glas vseh tistih, ki so jih brutalno prizadeli varčevalni ukrepi: odpuščenih delavcev, nezaposlenih, študentov, upokojencev.

Pravico so si čistilke pred časom izbojevale na sodišču. A država odločitve ni spoštovala. Primer je šel na višjo stopnjo. Končna odločitev bo znana septembra.