Četrtek, 18. 12. 2025, 18.53
4 tedne, 1 dan
Napad na Nemčijo s treh strani? To je za zdaj znano.
Nemški gospodarski model ogrožajo povečani stroški energije, birokracija in vse večja svetovna konkurenca, opozarja prvi med nemškimi industrialci Peter Leibinger.
Nemčija je v najresnejši gospodarski krizi po letu 1949, je prepričan predsednik Združenja nemške industrije (BDI) Peter Leibinger. Trdi, da ne gre le za ciklični upad, temveč za globoko strukturno krizo. Kitajsko pa je obtožil, da kopira nemški model.
V Nemčiji obstaja strah pred nepovratno deindustrializacijo, je v intervjuju za nemški medij Süddeutsche Zeitung (SZ) dejal Peter Leibinger. Po njegovih besedah so razmere izjemno resne.
Napad na nemški model na treh frontah
Nemški gospodarski model je napaden na več frontah. Nemška podjetja pestijo povečani stroški energije (cene električne energije so v Nemčiji še vedno dvakrat višje kot v ZDA ali na Kitajskem), birokracija (zaradi njene počasnosti se sredstva za infrastrukturne projekte porabljajo prepočasi) in vse večja svetovna konkurenca, opozarja predsednik BDI.
Leibinger ugotavlja, da so nemška podjetja agresivno razpoložena do nemške vlade, ki jo vodi Friedrich Merz, in da so globoko razočarana.
"Kitajska kopira nemški model"
Leibinger je v intervjuju Kitajsko odkrito obtožil kopiranja nemškega modela. Po mnenju predsednika BDI je Nemčija naredila strateško napako, ko je verjela, da bo trenutna delitev dela trajala večno: Nemčija bo zagotovila stroje in tehnologijo (znanje), Kitajska pa delovno silo in množični trg.
Kriza nemške industrije se zelo kaže v težavah nemške avtomobilske industrije. Ta se spoprijema z agresivno konkurenco poceni kitajskih električnih vozil in visokimi stroški energije.
Namesto tega je Kitajska natančno preučila nemški model, ki temelji na velikem trgovinskem presežku, napredni proizvodnji in skritem nemškem adutu. Ta skriti adut nemškega gospodarstva so srednje velika podjetja, ki so v svojih panogah vodilna na svetu.
Kitajska je prevzemala nemško znanje
Kitajska ni le kupovala nemških izdelkov, ampak je zadnjih 20 let prevzemala nemško tehnologijo in proizvodne procese, pogosto s prisilnimi skupnimi vlaganji. Zdaj je Kitajska ta model ponovila, vendar v veliko večjem obsegu in z nižjimi stroški.
Nemških strojev ne potrebuje več, saj jih proizvaja sama in jih prodaja na svetovnem trgu, s čimer postaja neposredna konkurenca Nemčiji v sektorjih z visoko dodano vrednostjo (električni avtomobili, industrijski stroji, kemikalije).
Šokterapija, a brez AfD?
Leibinger je prepričan, da nemška industrija za rešitev potrebuje šokterapijo, vendar mora ta terapija ostati v demokratičnem in proevropskem okviru, ki izključuje ekstremistične robove, kot je AfD.
Za nemško industrijo, ki je izvozno usmerjena in odvisna od odprtih trgov ter privabljanja tujih talentov, sta izolacionizem in ksenofobija AfD strup, trdi predsednik BDI.