"Namen ograj je ustvariti politični učinek"

Čeprav današnje srečanje grškega premierja Georgea Papandreuja s predsednikom turške vlade Recepom Tayyipom Erdoganom napoveduje zbliževanje in urejanje odnosov med državama, napoved Grčije, da bo na delu meje s Turčijo postavila varnostno ograjo, ostaja aktualna. Ograje in zidove na meddržavnih mejah postavljajo po vsem svetu, kljub temu da bi napovedi in vzvišene besede ob padcu berlinskega zidu lahko razumeli kot začetek novih časov. Vendar kot opozarja dr. Zlatko Šabič, profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede, o "novih časih" v tem pogledu težko govorimo. "Na spreminjanje časov ne vplivajo samo ideološki dejavniki (ki so prispevali k temu, da je nastal berlinski zid), ampak tudi drugi, demografski in gospodarski, verski. Sodobne ograje so posledica moči teh dejavnikov, ki jih politične elite niso sposobne premagati. V tem smislu sploh težko govorimo o "novih časih", saj so omenjeni dejavniki delovali tako prej kot zdaj." Namen ograj na mejah pa je praviloma političen, "so sredstvo, s katerim se določena politična elita želi obdržati na oblasti". Šabič opozarja, a je zgodba o napovedani ograji med Grčijo in Turčijo zapletena in zahteva širši kontekst.

Dolgo časa napeti odnosi med državama so se sicer otoplili po letu 1999, ko je Grčija zaradi varnostnih razlogov spremenila svojo sosedsko politiko do Turčije, ki je postajala tudi atraktiven gospodarski partner in podprla turško kandidaturo za članstvo v EU. Zaradi turško-ciprskega spora glede statusa otoka in padca podpore nekaterih držav glede turškega članstva v EU pa so se razmere začele ponovno zaostrovati. Kot pravi Šabič, je Turčija postala uradna kandidatka, ki pa nima perspektive za to, da bi kdaj postala članica EU.

"Motivacija Turčije za integracijo je upadla, s tem pa tudi želja aktivno sodelovati z EU glede skupnih problemov, med katere spadajo tudi migracije." Zadevo je po Šabičevem mnenju še dodatno zapletel nekdanji komisar za pravosodje in notranje zadeve Jacques Barrot, ki je julija 2009 v Atenah izjavil, da so te nelegalne migracije grožnja grški demokraciji in da jih mora Turčija pomagati ustaviti.

"Verjetno je imel prav, saj, kot vemo, nelegalni migranti spodbujajo podporo skrajnim desničarskim strankam. Barrot zagotovo ni imel v mislih ograje, ko je dal podporo Grčiji, toda stranka na oblasti sprejme ukrepe, kot se ji zdijo, da oblast ohrani. In, kot rečeno, se na nek način lahko izgovarja tudi na podporo Evropske komisije, čeprav ta ograjevanja ne podpira."

Šabič meni, da bi bruseljske elite morale ponovno sesti nazaj v šolske klopi in proučiti literaturo na temo socializacije držav v mednarodnih organizacijah. "Mnogo lažje je vplivati na državo in njeno obnašanje, če jo imaš znotraj inštitucije kot pa zunaj nje. Seveda to pravilo ne velja, če organizacija razpade. A dokler mednarodna organizacija obstaja in je interes držav, da obstaja, potem je to edina prava pot."

Šabič še dodaja, da krivde za razmišljanje o ograji ne kaže pripisati Grčiji, ampak Evropski uniji kot celoti: "Ideja o ograji je zgolj posledica nerazumevanja nekaterih držav članic Evropske unije, kakšni so lahko socializacijski učinki mednarodnih organizacij. In ne pozabimo: Turčija si ni sama podelila statusa kandidatke za članstvo. Podelile so ji ga članice EU."