ameriške volitve
Petek, 15. 11. 2024, 22.08
4 ure, 11 minut
Največja nevarnost za Trumpa. Ne bo rešitve, ko bo udarila.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Donald Trump napoveduje trgovinsko vojno proti Kitajski in preostalemu svetu, da bi dosegel ponovno industrializacijo ZDA.
Donald Trump obljublja ponovno industrializacijo ZDA s pomočjo trgovinske oziroma carinske vojne, v prvi vrsti proti Kitajski. Toda deindustrializacija ZDA ni povezana zgolj z globalizacijo in vstopom Kitajske na svetovni trg. Druga težava za ZDA je, da niso več središče svetovne trgovine. Gonilo svetovne trgovine je danes v Aziji.
Če v začetku leta 2020 ne bi nepričakovano izbruhnila pandemija covid-19, bi novembra tega leta Donald Trump verjetno z lahkoto dobil drugi predsedniški mandat. A obrnilo se je drugače in v Belo hišo je prišel ostareli Joe Biden.
Veliko ameriško popandemijsko okrevanje
Bidnova administracija se je uspešno spopadla s posledicami pandemije. ZDA so doživele okrevanje, kakšnega v svoji zgodovini še niso. Kot poudarja britanski ekonomski zgodovinar Adam Tooze v intervjuju za švicarski medij Watson, jim je uspelo ukrotiti inflacijo, ne da bi morali gospodarstvo pahniti v umetno recesijo.
Tudi v najrevnejši ameriški zvezni državi Mississippi so povprečne plače višje kot v Nemčiji in Franciji. Kljub temu je pred letošnjimi volitvami 75 odstotkov Američanov menilo, da je država na napačni poti.
Pandemija je pokopala tako Trumpa kot Bidna
Eden od glavnih razlogov za to je bila inflacija, ki je zaradi pandemijskega okrevanja in energetskega šoka po ruskem napadu na Ukrajino junija 2022 v ZDA dosegla kar 9,1 odstotka, največ v zadnjih 40 letih. Pozneje je precej upadla, a je še vedno nad dvema odstotkoma. V povprečju je bila v Bidnovem mandatu inflacija 5,2-odstotna.
Če ne bi bilo pandemije, bi Trump najverjetneje novembra 2020 zmagal.
Na vprašanje novinarjev švicarskega medija Watson, ali bi se lahko inflaciji sploh izognili, je Tooze odgovoril, da je bil pandemijski šok večji, kot so mislili. Ni zrušil samo Trumpa leta 2020, ampak nekaj let pozneje tudi Bidna.
Nerazviti del ZDA, ki zaostaja za Severno Korejo
Tooze med slabe strani ameriškega gospodarstva prišteva dejstvo, da v ZDA še vedno ni socialne države. Zaradi tega so najrevnejše ameriške zvezne države, kot sta Zahodna Virginija in Tennessee, na ravni držav v razvoju. Pričakovana življenjska doba v Zahodni Virginiji je celo nižja kot v Severni Koreji.
Opozarja tudi, da ZDA niso več središče svetovne trgovine. Gonilo svetovne trgovine je danes v Aziji. Trumpova administracija lahko tudi zelo škodi ameriškemu gospodarstvu, če bo uvedla nepremišljene carine proti Mehiki.
Pomembnost Mehike in Kanade za ameriško gospodarstvo
Mehika in Kanada namreč za ZDA nista trgovinski partnerici v najstrožjem pomenu te besede, ampak skupaj z ZDA tvorita proizvodno omrežje. Uvedba carin je izjemno težka, ker se blago nenehno premika sem in tja čez ameriško-mehiško mejo. Če bo Trumpova administracija delala neumnosti, se bodo dobavne verige sesule tako hitro, da čez noč v ZDA ne bodo več mogli proizvajati avtomobilov.
Demokrat Joe Biden je nadaljeval protekcionistični trumpizem brez Trumpa. A za njegovo priljubljenost so bili usodni zapozneli učinki pandemijskega šoka, v prvi vrsti seveda inflacija, ki je najbolj udarila poleti 2022. Njegova priljubljenost je zelo upadla, vse bolj se je kazalo tudi njegovo pešanje telesnih in duševnih sposobnosti zaradi visoke starosti.
Še bolj kritičen do ZDA kot Tooze je ameriški ekonomski zgodovinar Nicholas Mulder. Prepričan je, da so ZDA na gospodarski prelomnici. Kljub temu, da je Trump leta 2020 izgubil volitve, je njegova dediščina protekcionizma in želje po ponovni industrializaciji ZDA ostala.
Bidnov protekcionistični trumpizem brez Trumpa
Bidnova administracija je domačim in tujim proizvajalcem čipov razdelila na desetine milijard dolarjev subvencij. Blokirala je tuje naložbe v ZDA, tudi naložbe zaveznikov, kot je Japonska. Omejevala je visokotehnološki izvoz na Kitajsko, ne samo ameriški, ampak tudi japonski in nizozemski.
Drastično je tudi dvignila carine za široko paleto kitajskih tehnologij obnovljive energije in električnih vozil. Biden je prav tako ohranil številne carine za Kitajsko, ki jih je uvedel Trump.
Ameriški poraženci globalizacije
Domači poraženci globalizacije si očitno zaslužijo pomoč, poudarja Mulder in dodaja, da plače ameriškega delavskega razreda realno niso zrasle že več desetletij. Tako imenovane smrti iz obupa – smrti zaradi prevelikih odmerkov mamil, smrti zaradi odpovedi jeter zaradi pitja alkohola in samomorov – so na skrb vzbujajoči ravni.
Deli ameriškega prebivalstva, na primer v Zahodni Virginiji, imajo zaradi revščine nizko pričakovano življenjsko dobo. Na fotografiji: rudarji iz Zahodne Virginije leta 2016.
Glede stopnje umrljivosti, ki se ji je mogoče izogniti, ZDA zdaj zaostajajo za Kolumbijo, pričakovana življenjska doba v ZDA pa je podobna kot na Poljskem in v Argentini.
Začetki ameriške deindustrializacije
Toda dozdajšnja strategija ameriške regeneracije (ameriške reindustrializacije) je po Mulderjevem mnenju na napačnih temeljih. V ZDA se je namreč upadanje proizvodnje začelo že pred sedemdesetimi leti, v 50. letih preteklega stoletja. Deindustrializacija je tako že precej napredovala, ko je kitajsko blago v začetku 21. stoletja dobilo dostop do ameriškega trga.
Nekaterim bogatim gospodarstvom v severni Evropi in vzhodni Aziji, ki so bolj odprta za trgovino kot ZDA in tako izpostavljena kitajski konkurenci, je kljub temu uspelo ohraniti svoje proizvodne deleže skozi globalizacijo v prvih desetletjih 21. stoletja.
Kaj nam pove primer Boeinga
To nakazuje, da socialne krize v ZDA niso povzročili tuji nasprotniki, tj. Kitajska, temveč gre za krizo, ki je v veliki meri domačega izvora (pomanjkanje celovite mreže socialne varnosti, nezadostna poklicna izobrazba, pretirana moč korporacij, dohodkovna in premoženjska neenakost ...).
Boeing je primer ameriškega industrijskega podjetja, ki ima velike težave kljub milijardnim subvencijam. Podjetje tudi ne deluje v panogi, kjer bi se moralo spopasti s kitajsko konkurenco.
Za dokaz, da si tisto, za čimer boleha ameriška industrijska baza, v veliki meri povzročajo ZDA same, je po Mulderjevem mnenju koristno pogledati enega največjih izvoznih podjetij v državi: Boeing. To podjetje deluje v panogi, ki se do zdaj ni spopadala s konkurenco kitajskih podjetij (pač pa z evropskim Airbusom).
Velike težave Boeinga kljub ogromnim subvencijam
Boeing je poleg tega od leta 2000 prejel skoraj 75 milijard dolarjev (71,2 milijarde evrov) državnih in lokalnih davčnih olajšav ter zveznih posojil in na desetine več milijard dolarjev v zveznih pogodbah.
Toda namesto da bi služil kot predstavitev najboljših v ameriški proizvodnji, je Boeing zdaj v hudi stiski, saj je niz slabih odločitev kratkovidnih in samo na kopičenje svojega bogastva osredotočenih vodstvenih delavcev povzročil resno škodo njegovi delovni sili, konkurenčnosti in ugledu.
Boeingovi delavci plačani nekaj več kot delavci McDonald'sa
V nekaj mesecih konec leta 2018 in v začetku leta 2019 sta strmoglavili dve Boeingovi letali 737 Max, pri čemer je umrlo 346 ljudi. Tovarna 737 v Rentonu v Washingtonu, ki jo vodstvo Boeinga razglaša za najučinkovitejšo tovarno letal na svetu, plačuje nekaterim svojim delavcem le štiri dolarje več na uro kot lokalni McDonald's.
Boeingova kriza kaže, da so zaton ameriške industrije, vprašanje ameriškega dela ter nizka raven javnega zdravja in varnosti v državi v veliki meri rezultat korporacij, ki so postale prevelike in premočne, da bi propadle, in ki so dosegle maksimizacijo dobička za delničarje na račun svojih zaposlenih in strank, še trdi Mulder.
