Najbolje na svetu se izobražujejo Južni Korejci, v Evropi pa Finci

Država, kjer je mladina deležna najboljše izobrazbe na planetu, je Južna Koreja, je pokazala raziskava, ki jo je izvedla britanska izobraževalna hiša Pearson. Tudi naslednja tri mesta na lestvici najbolj kakovostnih izobraževalnih sistemov na svetu so rezervirana za azijske države: Japonsko, Singapur in Hongkong. Na peto mesto svetovne lestvice se je kot najboljši podajalec znanja v Evropi uvrstil finski izobraževalni sistem, šesto mesto med državami, kjer lahko učenci izvedo in se naučijo največ, pa je zasedlo Združeno kraljestvo, ponosno piše britanski BBC. Kaj so upoštevali pri sestavljanju lestvice Raziskovalci so lestvico sestavili na podlagi podatkov iz več različnih virov. Upoštevali so rezultate mednarodnih testov, podatke o izobraževanju, ki izhajajo iz tako imenovanih OECD PISA-testov, izsledke dveh večjih ameriških študij ter mednarodne raziskave, ki so se ukvarjale z matematično in znanostno pismenostjo ter obvladovanjem jezika v posameznih državah. Delež h končni podobi lestvice so prispevali tudi podatki o tem, koliko časa študentje v povprečju potrebujejo, da zapustijo fakultete z želenim diplomskim dokumentom v žepu. Razlogi za najvišje uvrstitve azijskih držav so v tem, da v vzhodni kulturi šola kot ustanova in učitelji uživajo visoko stopnjo spoštovanja. Odgovoren odnos do izobraževanja imajo ne samo učitelji, ampak tudi učenci in njihovi starši, rezultate raziskave tolmači spremljajoče poročilo Learning Curve (Krivulja učenja, op. p.). V vrhu Poljska, pri dnu Grčija Čeprav je Finska najvišje uvrščena evropska država na lestvici, v skandinavskih državah, ki so nekdaj osvajale trofeje po tovrstnih razvrstitvah, na splošno opažajo trend nazadovanja. Je pa zato v vrhu po novem Poljska, z uvrstitvijo med deseterico držav z najboljšim izobraževalnim sistemom na svetu je na primer prekašala Dansko, Nemčijo, Združene države Amerike in Švico. V povprečju najslabšo izobrazbo med evropskimi državami mladim (in starejšim, če ti sedijo za knjigami) ponuja Grčija. Pri dnu lestvice ji delajo družbo Indonezija, Mehika in Brazilija. O tem, na katerem mestu se je po kakovosti izobraževalnega sistema znašla Slovenija, BBC ne piše. Povezava med razvojem in izobrazbo "Poročilo kaže, da obstaja močna povezava med naraščanjem izobrazbe in gospodarskim razvojem določenega okolja," je o lestvici dejal direktor Pearsona John Fallon. A raziskave, kot je omenjena, kjer za sestavo lestvice uporabijo presek več različnih ugotovitev, kljub vsemu niso brez pomanjkljivosti. Ustvarjalnost in iznajdljivost pri reševanju težav sta, na primer, težko merljivi lastnosti in teh sposobnosti končno poročilo ne zajema. Zanimiv je podatek, da države sveta letno za izobraževanju namenijo 3,6 trilijona oziroma 3.600 milijard evrov. Povezava med lokalnimi kulturami in izobraževanjem bo večna Čeprav h globalnemu širjenju višje izobrazbe prispeva tudi tehnološki razvoj, to ne pomeni, da se bo v prihodnje ošibila vloga učiteljev. Takšen sklep bi bil po besedah Fallona zmoten. Čeprav je globalizacija ena od danosti in tako rekoč zakonitost sodobnega sveta, to ne pomeni, da bo nekoč, kar zadeva izobraževanje, povsem preglasila posebnosti posameznih držav, napovedujejo v dokumentu Learning Curve. V izobraževalnih sistemih bosta vselej prisotni nacionalna in lokalna identiteta, ki ju oblikujejo določena skupnost, kultura in jezik. Dokaz za to so tudi ugotovitve, ki se nanašajo na izobrazbeno najuspešnejše azijsko-pacifiške države. Pri teh se namreč izstopajoče prepletata učinkovit izobraževalni sistem in tamkajšnja kultura, ki bolj kot podedovano bistrost ceni in nagrajuje vztrajnost in trud.