SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na Brniku ni bilo nobenega "Snowdna"

4

termometer

 | Foto:
Edward Snowden kljub vloženi prošnji za azil v Rusiji ostaja ujetnik prehodne cone letališča Šeremetjevo, a še dlje časa kot on - rekorder je Iranec z 18 leti - pa so na odhod čakali drugi.

Snowden se je z nekajtedenskim bivanjem, ki bi v teoriji lahko trajalo neskončno, na tranzitnem delu moskovskega letališča Šeremetjevo pridružil majhni, a prominentni skupini politiziranih aktivistov in beguncev, za katera so letališča postala dom. Letališke tranzitne cone ne spadajo pod nobeno specifično jurisdikcijo in kot take lahko služijo kot izgovor za nevmešavanje v močno spolitizirane ali težavne primere, ki bi ob morebitnem vmešavanju lahko sprožili hude diplomatske spore.

Iranka z otrokoma "ujeta" 11 mesecev V takšnem položaju se je zdaj znašla Rusija, ki je pod velikim pritiskom ZDA, naj izroči žvižgača Snowdna. Ni pa prvič uradna Moskva ujeta v takšni neprijetni situaciji. Leta 2007 je iranska disidentka Zahra Kamalfar preživela 11 mesecev s svojima dvema majhnima otrokoma, preden je dobila azil v Kanadi. Kamalfarjeva, katere moža so usmrtili, je z lažnimi papirji pobegnila iz Irana, kjer so jo zaprli zaradi udeleževanja na političnih zborovanjih. Ko je družina prispela v Rusijo, so bili najprej v hišnem priporu v moskovskem hotelu, nato pa so jih oblasti prepeljale na letališča in se tako hkrati izognile slabi publiciteti zaradi izgona in diplomatskemu sporu z Iranom.

Rusija je podobno zvijačo uporabila tudi pri somalijskih in afganistanskih beguncih, ki so spali na hodnikih letališča in se umivali v toaletah, ker Rusija ni imela postopka za sprejem beguncev in jih je bilo lažje pustiti v prehodni coni, dokler se niso obrnili na agencijo Združenih narodov za begunce s prošnjo za azil.

Iranec navdih za film Rusija pa ni edina država, ki uporablja prehodno cono kot izgovor za nedelovanje v težavnih in odmevnih primerih. Iranec Mehran Karimi Nasseri je na pariškem letališču Charles de Gaulle preživel kar 18 let, ko ga je Iran izgnal. Za njegovo dolgoletno bivanje na letališču je bilo delno krivo to, da je izgubil papirje, ki so dokazovali njegov status begunca, delno pa politični razlogi – odgovornosti zanj niso želele prevzeti niti Francija, Belgija ali Velika Britanija. Spal je na rdeči plastični klopi, obkrožen s svojimi škatlami in vrečkami. Lekarna je sprejemala telefonske klice zanj, restavracija s hitro prehrano pa mu je preskrbela hrano. Tudi po tem, ko je Iranec dobil dovoljenje, da zapusti letališče in mu je ameriški filmski studio Dreamworks plačal nekaj sto tisoč ameriških dolarjev, da bi po njegovi zgodbi posneli film Terminal s Tomom Hanksom v glavni vlogi, je še naprej spal na letališču, ki ga je zapustil šele, ko je zbolel in je moral poiskati pomoč v bolnišnici. Od leta 2008 naj bi živel v pariškem zatočišču za brezdomce.

Na letališču, ker ni smel domov Kitajski aktivist Feng Zhenghu je leta 2009 na tokijskem mednarodnem letališču Narita preživel tri mesece, ker mu kitajske oblasti niso dovolile vrnitve domov. Spal je na plastičnih klopeh in preživel s pomočjo hrane – krekerjev in rezancev –, ki so mu jo darovali mimoidoči, v tem času pa pisal svoj blog in pridno tvital. Kitajska je popustila in mu dovolila poleteti v Šanghaj, kjer je zdaj v hišnem priporu in še naprej tvita.

Skoraj tri mesece leta 2008 preživel na letališču brez razloga Japonec Hiroši Nohara je skoraj tri mesece leta 2008 preživel na letališču v Mexico Cityju ter postal lokalni zvezdnik in pogosto dajal intervjuje. Izkazalo se je, da je imel veljavno vizo za Mehiko, razloga za svoje bivanje na letališču pa ni nikoli razkril.

Nepojasnjeno izginil Še bolj skrivnostna je zgodba nekega moškega iz Šrilanke, ki je lani štiri mesece preživel na venezuelskem mednarodnem letališču Simón Bolívar. Spal je na tleh in se kopal na straniščih. Parameswarana, kot je bil znan, je na mednarodnem terminalu odkrila argentinska reggae skupina, ki je objavila njegov posnetek na YouTubu. O moškem, ki je govoril nekaj španščine in ni znal besede angleško, je bilo znanega le malo; pomotoma naj bi ga iz Mehike deportirali v Venezuelo, domov pa se ni mogel vrniti zaradi oboroženega konflikta, ki je divjal tam. Maja je izginil, oblasti pa niso znale pojasniti, ali se je lahko vrnil v Šrilanko.

25 dni brez vozovnice Podaljšano bivanje na letališču je konec lanskega leta doletelo tudi britanskega džokeja Garyja Austina, ki je ob prihodu na letališče v filipinski prestolnici Manila ugotovil, da mu je potovalna agencija odpovedala povratno vozovnico. Ker ni imel denarja za nakup nove vozovnice, je 25 dni preživel na terminalu, spal na klopeh in se preživljal od hrane, ki so mu jo podarili drugi potniki. Ko je njegova zgodba prišla v javnost, se je našla dobra duša in mu kupila vozovnico.

Umrla na poti v bolnišnico Tragično pa se je končala zgodba Beebi Lumada, Indijke, ki je leta 2010 umrla po tem, ko je bila pet dni ujeta na tranzitnem območju letališča v prestolnici Omana Muscat. Indijka je bila na poti v Čenaj, ko je v Dohi izgubila potni list. Brez dokumentov so jo poslali nazaj v Oman, kjer je delal kot služkinja, a ji niso dovolili vstopiti v državo. Stanje 40-letnice se je nato poslabšalo, začela je bloditi in kljub pomoči osebja na letališču se je njeno zdravje tako poslabšalo, da je na poti v bolnišnico umrla zaradi zastoja srca.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin