Ruski predsednik je izjavil, da je Rusija pripravljena popolno prekiniti vezi z zvezo Nato. Hkrati pa je pozval države severnoatlantskega zavezništva, naj tovrstno prekinitev preprečijo.
"Sprejeli bomo katerokoli odločitev, vključno s popolno prekinitvijo odnosov, če se bodo države zveze Nato odločile začasno ustaviti sodelovanje z Rusijo," je med srečanjem z ruskim veleposlanikom pri Natu Dmitrijem Rogozinom v črnomorskem letoviškem mestu Soči povedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
"Rusija ne potrebuje iluzije partnerstva"
Povedal je še, da so ruski odnosi z Natom postali "zapleteni" zaradi konflikta v Gruziji. Za to slabšanje odnosov pa po mnenju Medvedjeva ni kriva Rusija. Kot je povedal, bi Rusija z Natom rada imela popolnoma oblikovane odnose in partnerstvo, medtem ko iluzije partnerstva ne potrebuje.
"Nihče v Natu noče zapreti vrat Rusiji"
Zveza Nato medtem vztraja, da je prihodnost odnosov med zavezništvom in Rusijo odvisna od tega, ali bo slednja spoštovala določbe mirovnega načrta, ki je končal nasilje v Gruziji in med drugim predvideva umik ruske vojske z gruzijskega ozemlja. "Naš odnos se bo presojal na osnovi spoštovanja mirovnega načrta s strani Rusija," je dejala tiskovna predstavnica Nata Carmen Romero in dodala: "Nato želi ohraniti komunikacijske kanale z Rusijo odprte. Nihče v Natu noče zapreti vrat Rusiji, toda glede na trenutne okoliščine stvari ne morejo ostati enake."
Duma za priznanje Južne Osetije in Abhazije
Po tem ko je za priznanje Južne Osetije in Abhazije že glasoval zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, se je zanjo soglasno izrekel tudi spodnji dom, duma. Kljub temu pa današnje glasovanje ni pravno zavezujoče, končno odločitev bo namreč podal Medvedjev. 450 poslancev dume je ob tem sprejelo podobno deklaracijo kot pred njimi 130 poslancev sveta federacije, v kateri pozivajo Medvedjeva, naj uradno prizna Južno Osetijo in Abhazijo kot samostojni državi. Medvedjev je sicer že pred tem dal vedeti, da bi Rusija separatistični pokrajini, ki ju je že doslej podpirala, lahko priznala.
Že pred glasovanjem obeh domov parlamenta sta poslance nagovorila južnoosetijski in abhazijski predsednik, Edvard Kokojti in Sergej Bagapš, ki sta jih ob tem pozvala, naj podprejo neodvisnost njunih pokrajin. Bagapš še povedal, da Južna Osetija in Abhazija ne bosta nikoli več del Gruzije, ki je bila po njegovem mnenju zadnjih 15 let agresor na njihovem ozemlju.
Pokrajini imata več politične in pravne osnove za neodvisnost kot Kosovo
Kokojti pa je zatrdil, da so prebivalci obeh separatističnih regij storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi dosegli neodvisnost v skladu z mednarodnim pravom. Ob tem je še dodal, da imata pokrajini več politične in pravne osnove za neodvisnost kot Kosovo.
Poskus legalizacije etničnega čiščenja
Medtem se je na poziv sveta federacije za priznanje neodvisnosti že odzval gruzijski minister za ponovno integracijo obeh pokrajin Temur Jakobašvili, ki je menil, da je poziv ruskega parlamenta brez "realnega vpliva". Poleg tega je ocenil, da bi bilo rusko priznanje Južne Osetije in Abhazije "poskus legalizacije etničnega čiščenja".
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je sicer že predtem rusko priznanje Abhazije in Južne Osetije v danes objavljenem pogovoru za francoski dnevnik Liberation označil za "poskus na silo spremeniti evropske meje", rezultat katerega bo za Rusijo katastrofalen. Dodal je, da ne verjame, da bo kdorkoli v mednarodni skupnost "dovolj neodgovoren, da bi to sprejel".
K previdnosti poziva tudi Italija
K "izjemni previdnosti" pri odločanju glede uradnega priznanja Južne Osetije in Abhazije je Rusijo danes pozval tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. S svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom se je po telefonu pogovarjal po tem, ko je svet federacije soglasno izglasoval podporo priznanju.
Uradno priznanje že v torek?
Iz Moskve pa medtem prihajajo napovedi, da bi lahko uradno priznanje neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije sledilo že v torek. Pri tem se sklicuje na besede namestnika vodje zunanjepolitičnega odbora ruske dume Leonida Sluckega, da bo odlok predsednika Medvedjeva, ki predstavlja naslednji in hkrati zadnji korak v priznavanju neodvisnosti separatističnih pokrajin s strani Rusije, sledil zelo hitro, ne kasneje kot v torek.