Med vojno deportirani Judi v Franciji ne morejo več računati na odškodnine

Današnja odločitev sicer predstavlja tudi prvo priznanje kakega francoskega sodišča, da Francija nosi del odgovornosti za deportacijo Judov.

Prek primera Madeleine Hoffman-Glemane Sodišče, državni svet, je odločitev, da je Francija od druge svetovne vojne s "postopnim pristopom" že "dopustila toliko kompenzacij, kolikor je bilo mogoče", sprejela v primeru 75-letne Madeleine Hoffman-Glemane. Slednja je zahtevala 200.000 evrov odškodnine v imenu svojega očeta in 80.000 evrov za lastno trpljenje.

Očeta Hoffman-Glemanove so aretirali maja 1941 v Parizu in ga nato prek francoskega tranzitnega taborišča Drancy, ki ga je vodil kolaboracionistični vichyjevski režim, deportirali v koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem.

Francija je olajšala deportacijo Sodišče je odločilo, da je Francija odgovorna za škodo, povzročeno z dejanji, ki jih niso neposredno zahtevali okupatorji, saj je olajšala deportacijo ljudi, ki so bili žrtve antisemitskega preganjanja. Zahtevo po odškodnini pa je zavrnilo.

Med nacistično okupacijo Francije med letoma 1939 in 1944 so deportirali okoli 75.000 Judov. Večina jih je umrla v koncentracijskih taboriščih. Po vojni se jih je v Francijo vrnilo le 2500.

V znak politične geste je nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac leta 1995 priznal, da je takratna Francija nosila del odgovornosti za deportacijo Judov.