Mandela, radikalni borec za svobodo (video)

Nelson Rolihlahla Madiba Tata Mandela je imel veliko imen, prav tako pa je imel več političnih aspektov. Zahodni voditelji so ga pozdravljali kot svetovnega državnika miline in ponižnosti ter ga snubili zaradi njegove zgodbe o zmagi nad tiranijo. Vendar pa je bil Mandela bolj radikalen in politično kompleksen, kot priznavajo njegovi občudovalci na Zahodu.

Mandela je imel v mladosti tesne vezi z južnoafriško komunistično stranko ter je načrtoval oborožen upor, ki ga je navdahnila revolucija leta 1959 na Kubi pod vodstvom Fidela Castra. Predanost socialističnim vrednotam in solidarnost s tistimi, ki jih je videl kot soborce proti zatiranju, kolonializmu in imperializmu, sta ga spremljali tudi v letih po izpustitvi iz zapora in koncu apartheida, piše Al Jazeera.

"Iz zapora je prišel kot bodoči starejši državnik. V zapor je šel kot militantni revolucionarni voditelj. Veljal je za borca za svobodo, ki se je učil streljati v Etiopiji, ko je bil v podzemlju, je potoval v revolucionarno Alžirijo in druge države. Nikoli ne smemo pozabiti, da je bil borec za svobodo," je o Mandeli povedal njegov prijatelj in borec proti apartheidu Peter Hain. To je v znamenitem govoru na sojenju leta 1965 priznal tudi sam, ko je dejal, da je svoboda ideal, za katerega je pripravljen tudi umreti.

Prijatelj Castra, Gadafija, Mugabeja … Mandela je bil mlad radikalec, predan nasilnim sredstvom. Vedno je zanikal, da je imel komunistično člansko izkaznico, profesor Stephen Ellis iz Nizozemske pa v svoji knjigi Zunanji boj: ANC v izgnanstvu trdi, da je našel dokumente, ki dokazujejo drugače, čeprav je bil po njegovem mnenju Mandela bolj predan zagotavljanju podpore Pekinga in Moskve kot pa komunističnim idealom.

Tudi pozneje, med svojim predsedovanjem med letoma 1994 in 1999, ko so se hiteli z njim slikat vsi od predsednika ZDA Billa Clintona do skupine Spice Girls, je jezil svoje zahodne prijatelje z izražanjem solidarnosti z voditelji, kot sta bila Fidel Castro in libijski voditelj Moamer Gadafi, ki ga je med obiskom v Libiji leta 1997 pozdravil kot svojega "brata voditelja". Vseskozi je podpiral predsednika Zimbabveja Roberta Mugabeja, na Zahodu persono non grata. Naklonjen je bil tudi palestinskimi prizadevanjem za lastno državo.

Najbolj pa je bil naklonjen kubanskemu dolgoletnemu voditelju in svojemu prijatelju Fidelu Castru. Med obiskom na Kubi leta 1991 se je poklonil Che Guevari, čigar revolucionarne podvige je označil za "premočne, da bi jih lahko zaporniški cenzorji skrili pred nami. Chejevo življenje je navdih za vse ljudi, ki cenijo svobodo". Mladega Mandelo je kubanska revolucija močno navduševala, razmišljal je, kako bi kubanski model revolucije lahko uporabili v Južni Afriki.

Hvaležnost Mandele za pomoč, ki so jo izkazale med južnoafriškim bojem proti apartheidu, je segala tudi do drugih držav komunističnega bloka. V govoru leta 1991 je posebej omenil Sovjetsko zvezo, Vzhodno Nemčijo in Kitajsko, čeprav se je politični zemljevid Evrope po koncu hladne vojne risal na novo, Peking pa je dve leti prej krvavo zatrl upor na Trgu nebeškega miru.

Simbol za poenotenje ANC in države V govoru po izpustitvi, v času prodora svobodnega trga, je poudaril namero Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) k nacionalizaciji bank, rudnikov in industrij. "Vsi so bili zgroženi nad tem, ker nihče, niti na levici, leta 1990 ni več zagovarjal državnega lastništva industrij. To je bilo povezano z vrsto socializma, ki je spodletela. Očitno ni vedel veliko o sodobnem svetu. Preden je šel v zapor, je bil zelo prosovjetski. Ko je prišel ven, je bil svet drugačen. To je le s težavo uvidel," je za Al Jazeero povedal Ellis in dodal, da je vodstvo ANC Mandelo usmerjalo stran od vlade in strankarskih zadev tudi takrat, ko je bil predsednik.

Mandelo ter njegov šarm in karizmo so raje uporabili za poenotenje ANC in južnoafriške družbe. Vendar je Mandela, tudi po tem, ko je zapustil predsedniški položaj, še naprej ostro in javno obsojal, kar je videl kot očiten zahodnjaški imperializem. Obsodil je posredovanje na Kosovu ter invazijo na Irak, predsednika ZDA Georgea W. Busha pa, da želi "svet pahniti v holokavst".