"Ljudje so naivni. Nemčija ni dežela zlata."

Po podatkih Statističnega urada se je lani iz Slovenije odselilo kar 8.191 državljanov, od tega 2.594 mlajših od 30 let. Odhajanje v tujino po nove priložnosti in znanja je, predvsem med mladimi, vse pogostejše, med priljubljenimi državami, kjer si Slovenci iščejo službo, pa je tudi Nemčija. Število slovenskih migrantov, ki so se preselili v Nemčijo, se je lani na letni ravni namreč povečalo za kar 62 odstotkov. Kakšne izkušnje imajo z delom v Nemčiji tisti, ki so tja že odšli?

"Brez znanja jezika domačini nate gledajo drugače" 25-letnega Blaža smo na Planet Siol.net povprašali, kako nanj gledajo Nemci. "Odvisno je od tega, kako se aklimatiziraš, kako se navadiš na drugo kulturo, kako se naučiš jezika. Mislim, da me še vseeno spoštujejo malo bolj kot kakšne Turke ali druge Balkance. Nemci še vedno relativno dobro cenijo Slovence." O primerjavi z Nemci in nemškimi delavci pa pravi: "Nemci imajo to v krvi. Oni imajo neko mentaliteto, da kjerkoli so, mislijo, da so nekaj več. Ampak ne drži pa, da bi moral zato, ker sem Nenemec, več delati. Zagotovo pa obstaja kakšno podjetje, ki tujce oziroma socialno ogrožene zna izkoriščati.

Sam se je dobro naučil nemščino, saj meni, da brez znanja jezika domačini nate gledjo drugače. "Tako je tudi pri nas. Imaš tujce, ki že 30 let živijo v Sloveniji, a ne znajo jezika." O višjih plačah v Nemčiji pa pravi: "Nemčije ne moreš posplošiti. To je ena ogromna država. Če primerjaš München z recimo Dresdnom oziroma nekdanjo Vzhodno Nemčijo, je tako, kot bi primerjal boljši del Ljubljane s slabšim delom Prekmurja. Razlike so v regijah Nemčije ogromne. Plače so lahko višje, a so tudi stroški višji. Če si visoko kvalificirani delavec, recimo doktor, in imaš srečo, da se zaposliš v dobrem podjetju, kakšni korporaciji, se da. V osnovnem sektorju, na primer krovstvo, strežba, mizarstvo, to, kar se v glavnem išče, ker je delovna sila iz tujih držav poceni, je drugače."

"Vse je odvisno od tebe" "Ljudje so naivni. Mislijo, da bodo dobili 1800 evrov neto in se vsi kar zaletijo: "Nemčija je dežela zlata, samo pobrati ga je treba". Ampak to ni res. Če nimaš nobenih življenjskih standardov in lahko živiš z desetimi delavci v enem kontejnerju, boš nekaj prihranil. Z nekim normalnim življenjem z osnovnimi stvarmi, ti pa bore malo ostane," je opozoril.

"Zasledil sem propagando, da naj se ljudje izselijo iz Slovenije, češ da je pri nas vse slabo, ampak mi gre ob tem večkrat na smeh. Obljubljajo ne vem, kaj. Vse je odvisno od tebe. Če dobro obvladaš jezik, če imaš sposobnosti opravljanja dela, dobro izobrazbo oziroma predvsem znanje, dobiš dobro službo in se preživiš. Če gre za par in oba delata, si lahko daš nekaj na stran. Če greš pa sam, na primer delati v München kot natakar, imaš pa izgubo. Sam zagotovo ne bi šel. V Sloveniji živiš bolje z 800 evri kot tu s 1600," je poudaril.

O prihodnosti pa je povedal: "Želja je vrniti se v Slovenijo, a še nekaj časa bova verjetno ostala tukaj. Ostaneš tam, kjer imaš prihodnost. Ne moreva se kar na pamet odseliti nazaj. Toliko je enih parametrov, ki jih je treba pri tem upoštevati. Tu nama gre dobro, si pa želiva nazaj."

Vedno dobri odnosi z delodajalci Anica Varga je v Nemčijo prišla leta 1973, potem ko se je poročila s Slovencem, ki je prav tako delal v Nemčiji. Po enem letu je tam dobila tudi službo in bila 25 let zaposlena pri enem podjetju. Sama je delala v tekstilni panogi, mož pa v gradbeništvu. Poudarila je, da sta oba vedno imela zelo dobre odnose tako z delodajalci kot Nemci na splošno.

Glede jezika nikoli ni imela težav, saj se je zelo hitro naučila nemško. Kot je povedala, je imela zelo dobre sodelavce, ki so jo popravljali, ko je kaj narobe rekla, zato se je jezika tudi hitreje in bolje naučila.

Spominja se, da so na Slovence vedno gledali pozitivno. "Kot Slovenci smo imeli vedno prednost. Ko je nekdo slišal, da si Slovenec, je bil to vedno dodaten plus," je dejala. Danes se odnos po njenih besedah ni bistveno spremenil, je pa drugačen.

Z možem sta sicer člana Slovenskega kulturnega društva Lipa v Münchnu. Kot je dejala Anica, se na društvo obrača veliko mladih, ki prihajajo v Nemčijo. Zanimajo jih predvsem podrobnosti z urejanjem statusa, pogosto pa se na njih obračajo tudi s prošnjo, da bi jim poiskali službo. "Tega seveda ne moremo narediti," je pojasnila Anica, ki opaža, da v München prihaja vse več mladih, saj je ta dovolj blizu Slovenije, da se lahko ob koncu tedna vračajo tudi domov.

Delo v evropski instituciji je "praktično izključitev iz nemškega življenja" Pogovarjali smo se tudi z mlado družino, ki se je preselila v Frankfurt po tem, ko je oče dobil službo v Evropski centralni banki. Njegova partnerica je sicer dejala, da je v Frankfurtu zelo veliko tujcev, s katerimi imajo celo več stika kot z Nemci. "Celo zdravniki in prodajalke so večinoma priseljenci, tujci," je povedala.

"Delo v ECB pomeni delo v angleščini in praktično izključitev iz nemškega življenja," je dodala in poudarila še, da Nemci nimajo nekega posebnega odnosa do Slovencev, saj je tujcev toliko, da niti ne ločijo več, od kod kdo prihaja.

Za zaposlitev v Nemčiji je treba sicer izpolnjevati pogoje, ki jih določa nemška nacionalna zakonodaja. Več o tem in o iskanju zaposlitve v Nemčiji pa si lahko preberete v spodnjem prispevku.