SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Latvija, igrišče ruske mafije in vohunov

4

termometer

Dve desetletji po razglasitvi neodvisnosti je v Latviji spet čutiti ruski vpliv. Tokrat vpliv ruske mafije.

Pred petimi leti je v latvijskem letovišči Jurmala izginil ruski tajkun Leonid Rožeckin. V njegovi vili so našli kri, nikoli pa niso odkrili trupla. Do lanskega poletja, ko so 25 kilometrov stran, v gozdu, odkrili človeške ostanke z njegovo kreditno kartico v žepu. Do zdaj še niso potrdili, da je to res njegovo truplo.

Tajkunov umor je le eden od znakov, da ima ruska mafija v Latviji velik vpliv. Čeprav je imel multimilijonar veliko sovražnikov, so si preiskovalci edini, da je umor zagrešila mafija. Rožeckin se je pred smrtjo sprl s Kremlinom in je bil v sporu z ministrom za komunikacije ter drugimi oligarhi z dobrimi zvezami.

Prav obmorsko mesto Jurmala je postalo središče združevanja ruskih oligarhov. Vsako poletje se tam zbira smetana najbogatejših Rusov in prirejajo zabave, na katerih VIP-miza stane 25.000 dolarjev. V Latviji kroži šala, da je bogastvo vseh Rusov, poleti zbranih v Jurmali, večje, kot je latvijski proračun. Med njimi je bil dvakrat Roman Abramovič, pa najbogatejši Ukrajinec Rinat Akhmetov, ruski milijarder Mihail Fridman in celo namestnik šefa ruske obveščevalne službe FSB Vladimir Proničev. In kjer je denar, je vedno tudi mafija.

Umor Leonida Rožeckina ni bil edini umor bogatega Rusa v Latviji. Lani so umorili podjetnika Nikolaja Kirilova, ko se je s spremljevalko vračal s plaže. Morilca nikoli niso našli, domnevajo pa, da je bil podjetnik vpleten v tihotapljenje. V obmorskem mestu je bil reden gost tudi gangster Vjačeslav Šestakov, desna roka pred kratkim umorjenega Aslana Usojana, imenovanega Dedek Hasan, enega od največjih šefov ruske mafije. Latvija je Šestakovu lani prepovedala vstop v državo, saj zanj velja prepoved vstopa v EU.

Raj za pranje denarja Analitiki so prepričani, da je Latvija postala kraj, kjer se ruski oblastniki nemoteno dogovarjajo za posle z mafijo. Nekateri so celo prepričani, da ima Moskva apetit tudi po Latviji. Podobno kot so od Moskve vse bolj odvisne Ukrajina, Kirgizija in Gruzija, naj bi se podobno zgodilo tudi z Latvijo. V Latviji je glede na odstotke največja ruska manjšina zunaj Rusije, saj pomeni 25 odstotkov vseh prebivalcev. Ruščina je materin jezik 37 odstotkov prebivalcev in prestolnica Riga je tako rekoč dvojezična.

Eden od poslov, ki ga mafija izvaja v Latviji, je pranje denarja. Ne od mafijskih poslov, temveč tudi denar dvomljivega porekla oligarhov. Pretekli teden je Evropska komisija v posebnem poročilu o Latviji sicer pohvalila ekonomski napredek po krizi, a je tudi opozorila, da latvijski bančni sistem uporabljajo za pranje denarja. V zadnjih mesecih se je število sumljivih transakcij še povečalo. Prej je ruska mafija za pranje denarja uporabljala ciprske banke, a ker ta država prosi za evropsko pomoč, so zdaj bolj pod drobnogledom in se je vsa operacija preselila v Latvijo.

Polovica denarja, ki so ga v zadnjih letih investirali v Latviji – skoraj 10 milijard dolarjev – je prišla od nerezidentov. Večina jih živi v Rusiji, pa tudi v Ukrajini, Kazahstanu in Turkmenistanu. Vse to so države, ki po mnenju State Departmenta pomenijo visoko tveganje za pranje denarja.

"Zdi se, da je Latvija vstopna točka za vse, ki želijo denar dvomljivega porekla spraviti v Evropo," je za Guardian povedal Tom Mayne iz organizacije Global Witness: "Ko je denar enkrat v Latviji, ga lahko brez težav spravijo v evropske banke." Latvijski finančni regulatorji so uvedli strožje ukrepe za preprečevanje pranja denarja. Pravijo pa, da Latvija ni edina članica Evropske skupnosti, ki posluje z Rusijo.

Ruski vohuni na delu v Latviji Poleg bankirjev so v Latviji zelo aktivni tudi vohuni. Ruska obveščevalna agencija SVR je leta 2009 skrivaj financirala volilno kampanjo Nilsa Ušakovsa, zdajšnjega župana Rige. Etnični Rus je vodja populistične petstrankarske koalicije proruskih strank, za katere menijo, da bodo igrale resnejšo vlogo na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Etnični Latvijci niso navdušeni nad vzponom proruskih strank, saj v tem vidijo krepitev vpliva Moskve. Temu so olja na ogenj prilile še nedavna ruska vojaška vaja ob latvijski meji in zahteve ruskega ultranacionalista Vladimirja Žirinovskega, naj vzhodno Latvijo, kjer živi največ Rusov, priključijo Rusiji.

Aktivnosti rusih obveščevalcev so opazili tudi evropski diplomati. Eden izmed njih je neformalno potrdil, da so se obveščevalci infiltrirali v rusko elito v Latviji. Boris Karpičkov, nekdanji latvijski agent KGB, trdi, da je bila Latvija za Rusijo vedno pomemben most z Zahodom ter da je zato z obveščevalskega stališča njen položaj idealen: "Ruske obveščevalne agencije Latvijo uporabljajo kot trampolin, da svoje ljudi pošiljajo naprej v Evropo in Ameriko." Ruski vohuni z latvijskimi potnimi listi se lahko neovirano gibljejo po Evropi.

Nadzor nad mediji Rusi imajo tudi močan vpliv na latvijske medije, predvsem na tiste, ki poročajo v ruskem jeziku. Večina jih je v lasti neznanega podjetja off-shore, sumijo pa, da je pravi lastnik podjetnik, naklonjen Kremlinu. Vsi časopisi so namreč proputinovski, vključno z državno televizijo v ruskem jeziku.

Tudi Valerij Belokon, latvijski bančni tajkun in nekdanji lastnik časopisa v ruskem jeziku, ne zanika, da ima Moskva apetite po Latviji: "Na žalost je to res. Bojim se, da z ruskim kapitalom prihaja tudi vse več ruskega vpliva. Nisem proti turizmu ali poslom, toda smo majhna država in se moramo braniti prevelikega vpliva Rusije."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin