Petek, 28. 6. 2024, 17.21
4 mesece, 1 teden
Kralj TikToka in njegova teta iz ozadja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Bo 28-letni Jordan Bardella novi francoski premier? Če se bo to zgodilo, bo po Italiji, kjer vlada Giorgia Meloni, in Nizozemski, kjer je novo vladno koalicijo sestavila stranka Geerta Wildersa, Francija še tretja zahodna članica EU z vlado, ki jo bo vodil politik z desnega političnega roba.
V prihodnjih dneh bodo volivci odločali o novi sestavi parlamentov v dveh od treh največjih evropskih držav – Franciji in Veliki Britaniji. Volitve na Otoku, kjer napovedujejo prepričljiv zasuk na levo, so v senci volitev v Franciji, kjer ankete kažejo zmago protipriseljenskega Nacionalnega zbora. Po volitvah lahko Francija, ki je druga največja članica EU, dobi na čelu vlade komaj 28-letnega Jordana Bardello. V ozadju pa bo verjetno vlekla niti Bardellova politična mentorica Marine Le Pen. S tem bi se v Franciji začelo triletno sobivanje med nacionalno desno vlado in liberalnim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Pred letošnjimi evropskimi volitvami so se številni bali (spet druga pa upali), da bo na njih prišlo do korenitega zasuka na desno. Na volitvah so se sicer stranke, ki jih eni poimenujejo skrajna desnica, drugi pa nacionalna desnica, okrepile, a EU niso vrgle s tečajev.
Na ravni EU nič novega ...
V Evropskem parlamentu imajo konservativci (EPP), socialisti in liberalci še vedno večino, zato se obeta nadaljnja vladavina teh strank. Voditelji teh držav so ta četrtek tako dosegli dogovor, da bo Evropsko komisijo še nadaljnjih pet let vodila Nemka Ursula von der Leyen (EPP), novi predsednik Evropskega sveta bo nekdanji portugalski socialistični predsednik Antonio Costa, visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko pa bo estonska liberalna premierka Kaja Kallas.
Ne italijanska premierka Giorgia Meloni ne madžarski premier Viktor Orban (oba lahko uvrstimo v tabor nacionalne desnice) nista mogla preprečiti tega dogovora.
... v Franciji pa politični pretres
Toda če na splošno lahko rečemo, da nacionalna desnica na evropskih volitvah ni dosegla kakšnega dramatičnega zasuka, pa je dosegla velik uspeh v drugi največji članici EU – Franciji. Tu je bil Nacionalni zbor prepričljivi zmagovalec, Macronovi liberalci pa očitni poraženci.
Bardella je že nekaj let varovanec Le Penove. Ko ga je Le Penova pred evropskimi volitvami leta 2019, takrat je bil star šele 23 let, postavila na vrh kandidatne liste Nacionalnega zbora, ga je nek francoski medij označil za lutko Le Penove. Predsednik Nacionalnega zbora je Bardella postal leta 2022, ko se je Le Penova pred takratnimi francoskimi predsedniškimi volitvami odločila, da bo odstopila s čela stranke. Ima pa Le Penova še vedno največjo moč v stranki. V času, ko je Bardella postal predsednik stranke, je bil v razmerju z eno od njenih nečakinj, zaradi česar so se pojavili očitki o nepotizmu znotraj stranke.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je nato – na prvi pogled dramatično in prehitro – še isti dan odločil za razpust francoske narodne skupščine (ta poleg senata sestavlja dvodomni francoski parlament) in razpis predčasnih volitev (to so prve predčasne volitve v Franciji po letu 1997).
Macronova preračunljivost
Za razpis predčasnih volitev se je Macron verjetno odločil zato, ker se mu je to zdela še najboljša med slabimi možnosti. Dejstvo je, da ima Francija polpredsedniški sistem, v katerem ima največ moči predsednik države. Naslednje francoske predsedniške volitve bodo najpozneje spomladi 2027, ko Macron ne bo mogel več kandidirati. Takrat bo verjetno znova kandidirala do zdaj trikratna poraženka Marine Le Pen. Z velikimi možnostmi za zmago.
Macronov izračun je, da so z vidika prihodnjih francoskih predsedniških volitev boljša rešitev predčasne volitve, četudi bi zmagal Nacionalni zbor in bi prišlo do t. i. kohabitacije oziroma sobivanja, kot da bi francoski liberalni tabor do prihodnjih predsedniških volitev počasi umiral in volitve 2027 dočakal popolnoma oslabel.
Ankete napovedujejo zmago Nacionalnemu zboru
Javnomnenjske ankete kažejo, da bo na predčasnih volitvah največ glasov dobil Nacionalni zbor, ki ga vodi 28-letni Jordan Bardella. Njegova teta iz ozadja je seveda Marine Le Pen, ki je za zdaj še dejanska številka ena v stranki. Mladi Bardella velja za političnega izbranca Le Penove.
Pred volitvami so francoske levosredinske in leve stranke oblikovale predvolilno koalicijo z imenom Nova ljudska fronta. Ime je seveda namig na Ljudsko fronto pred drugo svetovno vojno. Nova ljudska fronta združuje več strank, med drugim komuniste, socialiste, ekologe in Nepokorjeno Francijo Jean-Luca Melenchona. Po anketah je Nova ljudska fronta na drugem mestu.
Zanj se je Le Penova odločila, ker je želela stranko, ki je bila v času njenega očeta Jean-Marie Le Pena (takrat se je stranka še imenovala Nacionalna fronta) črna ovca francoske politike, narediti bolj sprejemljivo za desnosredinske volivce. Hkrati pa s poudarjanjem socialnih tematik in podporo pravice do splava poskuša nabirati glasove tudi med levimi volivci.
Nečakinja Marion odide, vzpenjati se začne Jordan
Njen zasuk je iz stranke odgnal njeno nečakinjo, katoliško konservativko in nasprotnico splava Marion Marechal, ki so jo številni že videli kot njeno naslednico. Marechalova je pozneje postala zaveznica Erica Zemmourja in na listi njegove stranke Rekonkvista letos postala evropska poslanka. A ker je pred letošnjimi predčasnimi volitvami podprla Nacionalni zbor, jo je Zemmour že vrgel iz stranke.
Seveda je vprašanje, ali bo Bardella morebiti na koncu res postal novi francoski premier, koliko časa bo ambiciozni mladenič, ki velja za francoskega kralja TikToka (z njim svoja politična sporočila uspešno širi med mladimi volivci), še pripravljen ostati druga violina v taboru francoske nacionalne desnice.
Odraščanje v revnem predmestju in zasebna srednja šola
Bardella zelo rad poudarja, da ima italijanske priseljenske korenine in da je odraščal z ločeno mamo v revnejšem, delavskem pariškem predmestju. In rad zamolči, da je njegov oče premožen ter da mu je plačal šolanje na zasebni srednji šoli. Pozneje je Bardella nadaljeval šolanje na prestižni univerzi Sorbona, a študija zaradi politične kariere ni končal.
Emmanuel Macron je predčasne volitve razpisal s pogledom na predsedniške volitve 2027. Ankete pred volitvami kažejo, da je njegov sredinski liberalni blok šele na tretjem mestu, za desnico in levico.
Glavne teme, s katerimi Nacionalni zbor nabira volilne glasove, so imigracija in boj proti islamizmu ter socialno vprašanje, draginja in padanje kupne moči. Zahteve po strožjem nadzoru priseljevanja in boj proti islamizmu sta že tradicionalni točki programa francoske nacionalne desnice.
Priseljevanje, islamski terorizem, padanje kupne moči ...
Zaradi krvavih napadov islamskih skrajnežev (spomnimo se na pariške pokole novembra 2015, obglavljanje francoskega učitelja leta 2020 ...) ter pogostih mladostniških izgredov v mestnih četrtih z velikim deležem priseljencev je to pereča tema za številne francoske volivce.
Bardella pred volitvami Francoze snubi tudi s socialnimi obljubami, ki padajo na plodna tla zaradi zmanjšane kupne moči Francozov v zadnjih letih (kar je tudi posledica vojne v Ukrajini). Tako napoveduje, da bo kot premier znižal davek na dodano vrednost pri bencinu in kurilnem olju z dvajsetih na pet odstotkov, zvišal minimalno plačo za deset odstotkov ter deloma odpravil zvišanje upokojitvene starosti.
Koliko bodo stale predvolilne obljube?
Kot piše švicarski medij Watson, je francoski Inštitut Montaigne izračunal, da bo Nacionalni zbor za uresničitev teh obljub potreboval dodatnih sto milijard evrov. Olivier Blanchard, nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada, opisuje gospodarski program Nacionalnega zbora kot zbirko daril. "Toda darila stanejo, denarja pa ni," trdi Blanchard.
Pred predčasnimi volitvami se je dobesedno razklala desnosredinska neogolistična stranka Republikanci. Predsednik stranke Eric Ciotti (desno) je pred volitvami združil moči z Nacionalnim zborom, večina v stranki pa je proti tej odločitvi. Politični odbor stranke je nato razrešil Ciottija, ki pa trdi, da je še vedno predsednik Republikancev.
Predvolilna tema je tudi Ukrajina. Tako Nacionalni zbor podpira Ukrajino (Le Penova je bila sicer dolga leta znana kot velika podpornica ruskega predsednika Vladimirja Putina), a nasprotuje pošiljanju francoskih vojakov v Ukrajino in dobavi raket dolgega dosega Kijevu. A dejstvo je, da francosko obrambno in zunanjo politiko vodi predsednik države.
Parlament brez jasne večine?
Ankete napovedujejo, da ima Nacionalni zbor okrog 36 odstotkov podpore, levo zavezništvo Nova ljudska fronta 28, Macronova liberalna koalicija Skupaj pa 20 odstotkov. A Francija ima precej zapleten dvokrožni večinski volilni sistem.
Projekcije tako napovedujejo, da ne bo nobenemu od blokov uspelo dobiti absolutne večine sedežev v 577-članski francoski narodni skupščini. Bardella sicer napoveduje, da bo prevzel vlado le v primeru, da bo imel absolutno večino.
Zapleteni francoski volilni sistem
Francija je razdeljena na 577 volilnih enot. Prvi krog bo 30. junija, drugi pa 7. julija. Če v posamični enoti nobeden od kandidatov v prvem krogu ne bo prejel 50 odstotkov glasov, se bosta v drugi krog uvrstila prvo- in drugouvrščeni, poleg njiju pa še vsak kandidat, ki bo zbral podporo vsaj 12,5 odstotka registriranih volivcev. Kandidat, ki v drugem krogu zmaga, osvoji poslanski sedež.
