SiolNET. Novice Svet
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Kot kaže, schengna, ki smo ga poznali pred letošnjo jesenjo, ne bo več"

0

termometer

Bo EU zavarovala zunanje meje schengna ali bodo izbranke vzpostavile mini schengen? To vprašanje zaposluje notranje ministre držav članic, ki danes zasedajo v Bruslju.

Schengen bo vzdržal le, če bomo ustrezno zavarovali zunanje meje, na zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju trdita Nemčija in Avstrija. Ministri razpravljajo o morebitni vzpostavitvi največ dveletnega nadzora na notranjih mejah zaradi velikega migracijskega pritiska na zunanje.

Grčija je v četrtek po pritiskih evropskih partnerjev zaprosila za pomoč v okviru mehanizma za civilno zaščito. Poleg tega EU od Grčije pričakuje opazen napredek pri delovanju območij za obravnavo prebežnikov, hotspotov, in poziv k uporabi sil za hitro posredovanje v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex (Rabit), poroča STA.

Mini schengen? Uvedbo tega skrajnega ukrepa v Grčiji nekateri razumejo kot začasno izključitev države iz schengna. Omenja se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v več drugih državah v jedru Unije okoli Nemčije, kar je mogoče tolmačiti kot vzpostavitev mini schengna. Pobudo zanj je sredi novembra prvič dala Nizozemska, sestavljale pa naj bi ga še Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija.

Takrat smo veleposlaništva teh držav vprašali po stališču do te pobude, odgovori pa so bili enoglasni: uradnega predloga ni bilo, potruditi se moramo, da zavarujemo zunanje meje in ohranimo schengenski sistem v trenutni obliki.

V zadnjem času je nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem namesto Luksemburga v tej družbi omenjal Švedsko.

Prijatelji schengna A odziv višegrajskih držav kaže, da ideja o mini schengnu verjetno ni čisto mrtva. Predsedniki vlad Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške so se včeraj namreč povezali z iniciativo Prijatelji schengna, s katero nasprotujejo kakršnimkoli poskusom omejevanja prostega pretoka znotraj Evropske unije in povezovanju le izbranih držav.

Kako realen je mini schengen? "Praviloma ni, a veste, vedno je na eni strani vprašanje prava, na drugi pa politične odločitve. Glede na ostro nasprotovanje držav članic Srednje Evrope dvomim, da bi se to lahko zgodilo," pravi Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede. "Ne glede na to pa velja poudariti, da kot trenutno kaže, schengna, ki smo ga poznali pred letošnjo jesenjo, ne bo več."

Udovič meni, da mini schengen ni glavna grožnja Evropski uniji, ampak je to njena nesposobnost, da odgovori na težave, s katerimi se spoprijema in ki jih bo v prihodnje še več. Poudarja, da EU ni dobrodelna organizacija. "Je organizacija interesov držav članic. Če se ti interesi pokrijejo, potem je za vse boljše, če so v koliziji, pa zmaga tisti, ki ima večjo moč. Za Slovenijo bi bilo modro, da krepko razmisli, kako se bo umestila v prihodnosti oz. s katerimi državami se bo povezovala," opozarja Udovič.

Lahko pričakujemo delitev Evropske unije? "Delitve v EU že dolgo obstajajo," je prepričan Udovič. "EU je zveza držav, kjer vsaka zastopa svoje interese. Tam, kjer se interesi pomembnih držav pokrijejo, postanejo interesi skupnostni. Delitve v EU torej obstajajo: plačnice proti neplačnicam v proračun, sever proti jugu, zahod proti vzhodu, bogate članice proti revnim, proameriške proti proruskim itd."

Po njegovem mnenju se je "boj enega z drugim" v EU začel takoj po začetku gospodarske krize, na katero EU ni imela odgovora, kot je nima na trenutno krizo. "V takem kontekstu v državah vedno nastopi koncept 'znajdi se', kar pomeni, da se vsaka odzove po svoje. Politične elite pa se vedno odzovejo tako, kot jim narekuje javno mnenje. Če se to spreminja, se spreminjajo tudi dejanja politikov."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin