Kmalu nova rusko-ukrajinska plinska vojna?

Ruski plinski monopolist bo čakal na plačilo do 10. ure po moskovskem času, potem pa bo naslednji dan zaprl pipice, piše ruska izdaja spletnega BBC.

"Dovolj je bilo pozivov in opozoril Kijevu, ki ima denar, saj je prejel posojilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Zdaj je čas za dejanja in plačila, ignorance ne moremo več trpeti. Pošljite jim račun za avans," je po srečanju z Millerjem povedal ruski premier Dmitrij Medvedjev.

Kijev: Ne bomo plačevali po skoraj polovico višji ceni! Ukrajinski minister za energetiko Jurij Prodan pravi, da njegova država ni pripravljena Gazpromu plačati plina po novi, višji ceni 480 dolarjev za tisoč kubičnih metrov, pa tudi ne po predplačilu.

Pred tem je začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk izjavil, da bo Kijev v desetih dneh plačal vse dolgove za ruski plin, če bo cena 268,5 dolarja, torej takšna, kot je veljala lani do pobega nekdanjega predsednika Viktorja Janukoviča iz Ukrajine.

"Ko se dogovorimo o tej ceni in podpišemo aneks k pogodbi, bomo plačali vse, kar dolgujemo, tudi dolg prejšnje vlade," poudarja Jacenjuk.

Moskva: Rusija ne bo financirala ukrajinskega gospodarstva Ruska stran trdi, da se je 7. maja iztekel rok, do katerega bi moral Kijev Gazpromu plačati dostavljeni plin. Po različici Moskve naj bi Ukrajina Rusiji za plin dolgovala 3,5 milijarde dolarjev. Po navedbah Moskve od marca letos od ukrajinskega Naftogaza ni bilo nobenega plačila več.

"Rusija ne more in tudi ne želi več nositi bremena pomoči ukrajinskemu gospodarstvu s popusti in odlaganjem plačila dolgov za plin," je povedal ruski minister za energetiko Aleksander Novak.

Po njegovih besedah še vedno velja pogodba iz leta 2009, ki jo je z Vladimirjem Putinom podpisala nekdanja premierka Julija Timošenko. Na to pogodbo se sklicuje tudi Kijev, a si njena določila vsaka stran razlaga po svoje.

Evropska unija ujetnica rusko-ukrajinskih plinskih sporov Od zimske plinske vojne med državama pred leti in zaostritve odnosov po padcu oblasti Viktorja Janukoviča se Evropska unija intenzivno ukvarja z vprašanjem, kako bi zmanjšala svojo odvisnost od ruskega plina. Kot piše Financial Times v svojem uredniškem članku, postaja ruski predsednik Vladimir Putin vse bolj agresiven in nepredvidljiv do sosednjih držav.

Čeprav so evropski voditelji ogorčeni zaradi njegovega ravnanja, ne morejo ignorirati dejstva, da četrtino potrebnega plina za Evropsko unijo prihaja iz Rusije, in to čez Ukrajino. Ko gre za sankcije proti Rusiji, zato EU ne sprejema tako odločnih ukrepov kot ZDA. Poleg tega je težko pričakovati, da bi se odvisnost EU od ruskega plina kljub intenzivnemu iskanju alternativnih možnosti lahko kmalu bistveno zmanjšala.