Finančna kriza v Grčiji je prispevala k zmanjšanju števila manjših podkupnin, ki so jih prejemali uslužbenci v javnem in zasebnem sektorju.
Po navedbah organizacije Transparency International pa tovrstne podkupnine, ki so v Grčiji znane pod imenom "fakelaki" ali majhne kuverte, državo še vedno stanejo več milijonov evrov letno.
Na vrhu lestvice tudi bolnišnice in davčni uradniki
Po navedbah grške izpostave mednarodne organizacije Transparency International s sedežem v Berlinu se je skupna vsota tovrstnih podkupnin s 632 milijonov evrov leta 2010 zmanjšala na 554 milijonov evrov leta 2011. "Finančna kriza je očitno vplivala tudi na 'fakelaki'," je v sporočilu za javnost zapisala organizacija. Je pa hkrati poudarila, da "so na nikogaršnje presenečenje bolnišnice, davčni uradniki in organi za izdajo gradbenih dovoljenj na vrhu lestvice, ko govorimo o manjši korupciji".
Za čim boljšo izvedbo operacije med sto in 30.000 evrov
Organizacija je objavila tudi "cenik podkupnin", ki temelji na odgovorih 12.000 vprašanih. Cene za čim boljšo izvedbo operacije so se gibale med sto in 30.000 evrov, da so čim prej prišli na vrsto, pa so morali Grki odšteti med sto in 20.000 evrov. V zasebnih bolnišnicah so tovrstne podkupnine znašale med 150 in 7000 evrov za operacijo. Za vozniška dovoljenja so ljudje odšteli med 40 in 5000 evrov, izdaja gradbenega dovoljenja pa je stala med 200 in 8000 evri.
"Pozitivno sporočilo prihaja predvsem s strani državljanov"
Kot so poudarili v organizaciji, pa "pozitivno sporočilo prihaja predvsem s strani državljanov, ki so se angažirali". Več kot četrtina vprašanih (25,3 odstotka) je namreč lani zavrnila zahtevo po podkupnini v javnem sektorju. V zasebnem sektorju je medtem zahtevo po podkupnini zavrnilo 21,6 odstotka vprašanih.
Po navedbah Transparency International je lani primere korupcije v javnem sektorju prijavilo 7,4 odstotka gospodinjstev, kar je malo več kot leta 2010, ko je tovrstna dejanja prijavilo 7,2 odstotka gospodinjstev.
1
