Kitajska elita skriva vse večje premoženje

Na seznamu tako imenovanega offshore-leaks poročila, ki so ga objavili nekateri svetovni mediji, so tudi predstavniki nekdanjih premierjev Wen Jiabaa in Li Penga ter nekdanjega predsednika Hu Jintaa kot tudi številni člani parlamenta in uslužbenci na vodilnih položajih.

Med podatki so podrobnosti o nepremičninskem podjetju, ki naj bi bila skupaj s podjetji na Britanskih deviških otokih v lasti Deng Jiaguija, svaka predsednika Xi Jinpinga, in naj bi jih vzpostavil Liu Chunhang, zet nekdanjega premierja Wen Jiabaa.

Na seznamu, ki ga je pripravil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) v Washingtonu, je več kot 21 tisoč offshore podjetij na Karibih s strankami na Kitajskem in v Hongkongu. Po ocenah je od leta 2000 iz Kitajske izpuhtelo za okoli tri milijarde evrov.

Kot piše v poročilu, so zahodne banke, med njimi tudi Deutsche Bank, pomagale pri oblikovanju in ohranjanju davčnih oaz. Svetovalno podjetje PWC, švicarska banka UBS in druge zahodne banke naj bi igrale ključno vlogo kot posredniki in kitajskim strankam pomagale ustanavljati fundacije in podjetja na Britanskih deviških otokih, Samoi in drugih davčnih oazah. Tako naj bi Credit Suisse sina Wen Jiabaa podpirala pri odprtju podjetja na Britanskih deviških otokih, medtem ko je njegov oče vladal Kitajski.

Podatki prihajajo iz dveh offshore podjetij, ki sta pomagali svojim strankam odpirati slamnata podjetja v davčnih oazah, Portcullis TrustNet iz Singapurja in Commonwealth Trust Limited z Britanskih deviških otokov.

ICIJ je junija lani na internetu objavil podatke o okoli sto tisoč podjetjih, skladih in ustanovah v davčnih oazah. Z razkrivanjem podatkov o offshore podjetjih želijo doseči večjo transparentnost v boju proti davčnim goljufijam in pranju denarja, je tedaj pojasnila skupina.

Ker niti kitajskim veljakom niti njihovim družinam ni treba javno razkriti financ, so z lahkoto prikrivali svoja offshore podjetja in račune, ki lahko pomagajo pri davčnih utajah in skrivanju denarja. Hitra kitajska gospodarska rast povečuje napetosti znotraj komunistične Kitajske, kjer naraščajoča neenakost v dohodku politikom povzroča vse več skrbi.

Sto najbogatejših Kitajcev je vrednih več kot 300 milijard dolarjev, medtem ko okoli 300 milijonov ljudi še vedno živi z manj kot dvema dolarjema na dan.

Kitajska vlada zatira državljanska gibanja, ki si prizadevajo za večjo transparentnost in odgovornost elite. Da bi pomiril naraščajoče nezadovoljstvo med ljudmi, je predsednik Xi Jinping ob prevzemu mandata napovedal oster boj proti korupciji.