Kibernetski terorizem kot poceni alternativa konvencionalni vojni

Na tisoče ukradenih dokumentov, več deset tisoč objavljenih matičnih številk zaposlenih, odpovedano predvajanje filma, vse skupaj okoli sto milijonov evrov stroškov – brez enega samega izstreljenega naboja in brez ene same smrtne žrtve. To je obraz nove, kibernetske vojne, ki se bije v anonimnosti in fizični oddaljenosti. To je oblika spopada, ki si ga lahko privošči vsaka še tako majhna država, saj so edini strošek ustrezno izobraženi ljudje.

Revija Forbes ocenjuje, da ima Severna Koreja na plačilni listi nekaj manj kot dva tisoč posameznikov, ki uresničujejo njene kibernetske vojne ambicije. Glede na to, da ima ta država okoli 25 milijonov prebivalcev, to v kontekstu vojnih sil ne pomeni veliko – 0,008 odstotka populacije. Za primerjavo: ZDA imajo pri 319 milijonih prebivalcev v redni vojaški sestavi 1,4 milijona ljudi ter dodatnih 850 tisoč rezervistov – skupaj 0,7 odstotka prebivalcev. A teh 0,008 odstotka spretnih Severnih Korejcev je povzročilo zaplet, s katerim se zadnje dni ukvarja celo ameriški predsednik Obama.

Asimetrija v potrebni količini vojne sile (fizične v primerjavi s kibernetsko), potrebne za povzročitev realne in občutne škode, nakazuje, da je nova oblika vojskovanja cenovno učinkovitejša ter zaradi praktično neobstoječe vstopne ovire precej bolj strašljiva. Vsaka država, tudi tako siromašna in nerazvita, kot je Severna Koreja, si namreč lahko privošči peščico nadobudnih posameznikov, ki z zločini v navideznem svetu seje posledice v tistem drugem, realnem.

Raziskovalka Amy Chang iz Centra za novo ameriško varnost je za Forbes nazorno dejala, da je "kibernetsko vojskovanje odlična alternativa konvencionalnemu orožju. Je cenejše in precej dostopnejše tudi za majhne države. Tem omogoča, da izvedejo napade brez posebnega tveganja, da jih bodo ujeli, ter brez posebnih posledic, če jih pri tem dobijo."

Po navedbah revije Science so bili leta 1997 le trije odstotki vseh informacij na svetu shranjeni v digitalni obliki. Forbes poroča, da je ta delež do leta 2000 poskočil na 25, do leta 2007 pa na 94 odstotkov. Obseg digitaliziranih informacij, ki so pogosto na voljo tudi prek spleta, pomeni, da je realno pričakovati vse več napadov, kot ga je nedavno doživel Sony.