Torek, 18. 8. 2020, 10.27
4 leta, 4 mesece
Ker so že 150 dni v karanteni, so odšli na ulice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,24
3
Kljub strogim karantenskim ukrepom, ki naj bi zajezili širjenje novega koronavirusa, so se na ulicah Buenos Airesa v ponedeljek zbrali nasprotniki predsednika Alberta Fernandeza. Razjezila jih predvsem karantena, ki velja že 150 dni in naj bi po novem trajala še vsaj do konca meseca, imajo pa tudi druge zahteve.
-
10:34
Marks and Spencer bo odpuščal
Napovedi odpuščanj v Veliki Britaniji zaradi posledic pandemije nove koronavirusne bolezni se nadaljujejo. Trgovska veriga Marks and Spencer, ki prodaja hrano in oblačila, je danes napovedala zmanjšanje števila zaposlenih za okoli sedem tisoč.
Odpuščanje bodo izvedli v prihodnjih treh mesecih. Med drugim bodo brez dela ostali zaposleni v upravi, v regionalnih predstavništvih in trgovinah po vsej državi.
Marks and Spencer sicer zaposluje več kot 80 tisoč ljudi, veliko večino na Otoku.
Glavni izvršni direktor Steve Rowe je poudaril, da bo podjetje postalo "vitkejše in hitrejše" ter bo tako lahko bolje zadostilo potrebam svojih kupcev. Ob odpuščanju na eni strani bodo na drugi strani tudi zaposlovali kadre, ki bodo pomagali okrepiti ponudbo spletne prodaje.
V zadnjih petih mesecih je prodaja Marks and Spencerja upadla za približno petino, čeprav se je spletna prodaja povečala za skoraj 40 odstotkov. "Jasno je, da se je zgodil preobrat v trgovini, in čeprav je še prezgodaj za ocene, kje se bo ustavil prodajni miks po covid-19, moramo ukrepati in se odzvati na te spremembe," so zapisali v podjetju.
Marks and Spencer se je pridružil številnim drugim britanskim veleblagovnicam, kot sta Debenhams in John Lewis, pa tudi verigi lekarn Boots, ki so napovedale odpuščanje na tisoče zaposlenih zaradi covid-19.
Uradni podatki so prejšnji teden pokazali, da se je britansko gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo za petino. Gre za najglobljo recesijo v tej državi do zdaj. Čeprav BDP po sproščanju ukrepov, namenjenih zajezitvi širjenja novega koronavirusa, počasi že okreva, analitiki pričakujejo, da se bo brezposelnost do konca leta še zviševala. (STA)
Protesti so potekali tudi v številnih drugih argentinskih mestih in naj bi bili najmnožičnejši od začetka epidemije novega koronavirusa, piše STA.
Drugod po državi so omejitve omilili, v prestolnici še ne
Oblasti so po vsej državi, še posebej pa na širšem območju prestolnice, v sredini marca razglasile stroge omejitve gibanja, s čimer jim je – vsaj v prvi fazi – uspelo zajeziti hitro širjenje virusa in ohraniti relativno nizko število okuženih, vsaj v primerjavi z večino drugih držav v regiji. Te omejitve so nato sčasoma v večjem delu države omilile, ne pa tudi v prestolnici, kjer beležijo kar okoli 90 odstotkov vseh okužb, navaja STA.
Stroge omejitve prizadele že tako slabo gospodarstvo
A zaradi dolgotrajnosti karantene so ljudje postajali vse manj previdni in so vse manj upoštevali zajezitvene ukrepe. Obenem so stroge omejitve še dodatno prizadele gospodarstvo, ki je bilo že pred epidemijo v slabi formi.
Protestniki načrtujejo tudi reformi pravosodja
V petek je predsednik Fernandez sporočil, da se je zaradi skrb vzbujajočega povečanja okužb po vsej državi odločil zajezitvene ukrepe podaljšati še vsaj do 30. avgusta. To je še dodatno razjezilo ljudi, ki so se v ponedeljek podali na ulice in glasno zahtevali "svobodo" ter pri tem množično kršili pravila o ohranjanju medsebojne razdalje.
Protestniki pa imajo tudi druge zahteve. Med drugim nasprotujejo načrtovani reformi pravosodja, ki bo povečala število zveznih sodišč in tako zmanjšala vpliv sodnikov, ki naj bi sprejemali politično motivirane odločitve. Ta reforma je bila ena ključnih Fernandezovih obljub v volilni kampanji, navaja STA.
Pred tem je predsednik Fernandez v ponedeljek sodržavljane v govoru pozval k enotnosti. "Živimo v za celotno človeštvo, ne le Argentino, edinstvenem trenutku," je poudaril v luči pandemije, obenem pa spomnil, da je pred Argentinci tudi velik izziv obnove gospodarsko uničene države, kar je krivda prejšnje desnosredinske vlade predsednika Mauricia Macrija. "A prepričan sem, da bomo enotni zmagali," je poudaril po pisanju STA.
3