Kakšni so francoski interesi v Maliju?

Za zdaj še ni znano, koliko časa bo trajala intervencija v Maliju, saj želijo razmere stabilizirati dolgoročno in tako preprečiti širitev vpliva skrajnih islamistov. Društvo za ogrožene narode je ob tem pozvalo Francijo, naj predstavi načrt za dosego svojih ciljev. "Navsezadnje bodo islamisti uporabili svoje stare taktike in se hitro umaknili v jame v gorah ter se tam spet zbrali in organizirali," je dejal Ulrich Delius, predstavnik za odnose z javnostmi omenjenega društva. Ne želijo, da bi uporniki predstavljali grožnjo za Evropo Vlada Francoisa Hollanda je pojasnila, da so se za posredovanje odločili zaradi varnostnih interesov. Želijo namreč ukrepati zgodaj, da uporniki v zahodni Afriki ne bi postali grožnja za Evropo. "Francija se boji, da bi Mali postal zavetišče in prizorišče urjenja islamskih teroristov, če bi bila ustanovljena islamistična država," je pojasnila Katrin Sold, predstavnica nemškega sveta za zunanje odnose. Nekdanja kolonialna sila meni tudi, da je v nevarnosti, da postane tarča terorističnih napadov. Od leta 2010 so namreč radikalni islamisti za talce vzeli že štiri Francoze, ki so bili zaposleni v energetskem podjetju Areva v Maliju. Teroristična mreža Al Kaida pa zdaj grozi s še več ugrabitvami in napadi tako na Francijo kot tudi na okoli pet tisoč v Maliju živečih francoskih državljanov. Nafta in uran Nekateri menijo, da je na kocki več, kot pa le ogroženost zaradi morebitnih terorističnih napadov. "Dolgoročni interes Francije je tudi zavarovati naravne vire na območju Sahela, kjer se nahajata nafta in uran, ki ju francosko podjetje Areva že desetletja pridobiva v sosednji Nigeriji," je dejala Soldova. Vendar pa bo moralo preteči še kar nekaj časa, preden bodo viri v Maliju lahko izkoriščeni, zato Soldova meni, da so varnostni ukrepi resnično v ospredju francoskega vojaškega posredovanja.

Bodo Francijo na koncu proglasili za neokolonialistično državo? Ko so se pred dvema letoma začela vojaška posredovanja v Libiji, je mnogo držav res imelo tudi druge interese, med glavnimi pa je bila nafta, je spomnil Ulrich Delius in ob tem poudaril, da je situacija v Maliju drugačna. Videti je, da se Francija drži strogo zastavljenih ciljev.

Posredovanje v Maliju je za Francijo dvorezen meč. Na eni strani bo država branila politične in varnostne interese, na drugi strani pa obstaja verjetnost, da bo proglašena za neokolonialistično državo. Ne glede na to se Francija drži zahtev Združenih narodov, ki so jim jih posredovali decembra lani.

"Obstaja obrambni sporazum med Francijo in Malijem, ki je bil spisan ravno za takšne primere," je povedal Alexander Stroh, raziskovalec na nemškem inštitutu za globalne in regionalne študije. Na podlagi tega sporazuma lahko vidimo, da Francija izpolnjuje obveznosti, ki jih ima do malijske vlade, saj preprečuje, da bi uporniške skupine napadle glavno mesto.

Obljubil umik vojske iz Afganistana, a jo poslal v Mali Predsednik Hollande pa se mora držati tudi obljub, ki jih je napovedal v svoji volilni kampanji leta 2012. Takrat je obljubil, da bo umaknil francosko vojsko iz Afganistana. S tem, ko je poslal vojsko v Mali, pa bi lahko izgubil kredibilnost.

Druga težava je denar, saj ima Francija zelo malo manevrskega prostora za drage intervencije v tujini.

Francija v Maliju ne želi posredovati sama, zato je že predlagala, da bi na fronto poslali tudi afriške vojake. Varnostni svet Združenih narodov je intervencijo odobril, EU pa je obljubil, da bo pomagala pri usposabljanju malijskih vojakov. To je za Francijo izjemnega pomena, saj tako odgovornosti ne prevzemajo le nase, pač pa se ta deli z Evropo in Brusljem.