Vrnitev ZDA in Evrope iz recesije v obdobje gospodarske rasti ne pomeni nujno dobrih novic za avtomobilsko industrijo. Tehnološke novosti ter spremembe potrošniških in življenjskih navad ne pomagajo.
Kriza ni glavni krivec
Lasten osebni avtomobil. Prevozno sredstvo z globokim pomenom – od iniciacije v odraslost do (družinskega) statusnega simbola in nujne opreme za mladostniško dvorjenje – počasi, a brez dvoma sledi tehnološkim novostim, ki jih bo družba kmalu prerasla. V Evropi smo leta 2007 registrirali rekordnih 16 milijonov osebnih vozil. Po mnenju strokovnjakov številka ne bo nikoli več tako visoka. A logični sklep, da je za vse kriv zahteven gospodarski položaj, je zgolj majhen del resnice. Medtem ko so evropski avtomobili v povprečju relativno mladi in z vsakim modelom bolj kakovostni (zato tudi trajni, nakupi novih pa posledično manj pogosti), so najpomembnejši razlogi za upad priljubljenosti avtomobila drugje.
Tako Evropejci kot Američani se vozimo vse manj
Evropejci se na splošno z avtomobili vozimo vse manj. A prava razsežnost te spremembe življenjskega sloga se pokaže v odnosu do lastnih avtomobilov, ki ga gojijo pripadniki t. i. milenijske generacije (rojeni med letoma 1980 in 2000). Digitalna socializacija, spletno nakupovanje, okoljevarstveno zavedanje, javne alternative in popolna vključitev novih tehnologij v življenjski slog so pripeljali do tega, da avtomobil mladim ne pomeni nič več. Tudi ZDA, tradicionalno od avtomobila najbolj odvisno družbo na svetu, je zadel enak trend. Po izsledkih raziskave Frontier Group je med letoma 2001 in 2009 količina milj, ki so jih mladi med 16. in 34. letom prepotovali z avtomobilom, upadla za 23 odstotkov. Po drugi strani je število posameznikov iz te skupine brez vozniškega izpita naraslo z 21 na 26 odstotkov
Tehnologija je spremenila navade
Izjemno vlogo pri zmanjšanju pomena avtomobila v življenju mladih igra tehnologija. Danes vlogo tehnološkega primata v njihovem vsakdanu igra mobilni telefon, ne kup pločevine. Tehnologija jim omogoča tudi dostop do množice cenovno ugodnejših in bolj brezskrbnih alternativ. Naj gre za sheme izposoje koles, mobilne zemljevide ali aplikacije, s katerimi uporabniki lažje načrtujejo pot in opravijo ustrezne nakupe vozovnic, na malem zaslonu vidijo, kdaj bo prišel naslednji avtobus, ali pa novodobne taksi službe, pri katerih ljudje svoje avtomobile souporabljajo z drugimi – tehnologija je avtomobil zreducirala s statusnega simbola in osebnega ljubljenca na nepopolno prevozno sredstvo.
"Kriva" tudi mesta
Svojo vlogo pri "umoru" avtomobila so odigrala tudi (predvsem evropska) mesta s politiko zapiranja mestnih središč. Ta so v ospredje mestnega življenja (spet in upravičeno) postavila meščana. Ti posegi so oživili mestna središča in ljudem pokazali, da je morda življenje brez avtomobila lahko že bolj praktično ter do okolja prijazno in zdravo. Redna uporaba t. i. "aktivnega potovanja", kot sta hoja in kolesarjenje, ima namreč lahko izjemno pozitivne učinke na počutje in zdravje.
Mladi so avtomobile prerasli
Ne nazadnje imajo mladi danes druge prioritete. Študij v tujini še nikoli ni bil tako blizu, potovanje z letalom je postalo dostopno, statusni simboli so se spremenili. Mladina je avtomobile preprosto prerasla. Avtomobil je postal le ena od prevoznih izbir, ki pa zaradi množice alternativ in tehnološkega napredka vse pogosteje ni več prva.