Kako so Nemci zatajili sodelovanje priljubljenega politika s Stasijem

Za Ministrstvo za državno varnost Nemške demokratične republike (DDR), kot je bil uradno znan Stasi, je vohunilo več tisoč oseb, a le malo jih je bilo zaradi tega obsojenih. Znano je, da je imela tajna služba sodelavce tudi v samem vrhu vzhodnonemške politike.

Na dan, ko je DDR 3. oktobra 1990 uradno pristopila k Zvezni republiki Nemčiji (BRD) je vzhodnonemški pastor Joachim Gauck prevzel vodenja Urada komisarja za dokumente nekdanje tajne policije Stasi, znanega tudi kot Gauckov urad. Glavna naloga urada je bilo pregledovanje in kazanje državljanom na uvid njihovih dosjejev, v katerih so bile informacije, ki jih je vzhodnonemška tajna služba zbirala več desetletij. Večji del informacij je Stasi dobil od prijateljev, sosedov ali sodelavcev državljanov. Ti amaterski vohuni so bili znani kot neuradni sodelavci (IM - Inofizielle Mitarbeiter) Stasija, vsak med njimi pa je imel tajno ime. Stasi je v štirih desetletjih delovanja zbral več kot 600 tisoč takšnih sodelavcev. Gauckov urad je skušal odkriti identiteto teh neuradnih sodelavcev, še posebej, če je šlo za osebe v javnih službah oziroma politike.

Umaknjena oddaja o "primeru Stolpe" Ena takih javnih oseb je Manfred Stolpe. Eden najbolj priljubljenih politikov 90. let 20. stoletja kamione in dolgoletni premier zvezne dežele Brandenburg je za številne v Nemčiji simbol pomanjkanja politične volje, da se do konca razkrije komunistična preteklost vzhoda Nemčije.

Ko so leta 1992 Stasijeve dosjeje odprli za javnost, so mediji začeli pisati, kako je priljubljeni premier Brandenburga, tedaj član Socialdemokratske stranke (SPD) Stolpe imel tajne stike s Stasijem, a tega tedaj ni želel nihče slišati. Stolpe je velik ugled užival tudi med svojimi kolegi v zahodni Nemčiji. Danes je znano, da je sam vrh nemške politike posredoval pri glavnih urednikih vodilnih nemških medijev, naj se Stolpa ne vleče po blatu ter da je bila samo uro pred napovedan objavo umaknjena posebna oddaja o "primeru Stolpe" na nemški javni televiziji ARD.

Brandenburški parlament je oblikoval posebno komisijo, ki je zaključila, da Stolpu ni kaj zameriti. S tem se ni strinjal Gauck. Sedanji nemški predsednik je tedaj trdil, da je bil Stople 20 let neuradni sodelavec Stasija.

Stolpe ni odstopil, namesto tega je tožil Gaucka. Na premierskem mestu je ostal do leta 2002, ko se je podal v Berlin kot minister za promet v vladi kanclerja Gerharda Schröderja (kot minister je najbolj ostal v spominu, ker je zamočil uvedbo elektronske cestnine za kamione) . Na funkciji je ostal do leta 2005, ves čas pa se je moral braniti obtožb, ki so bile podkrepljene z novimi dokazi o njegovem sodelovanju s Stasijem.

Na koncu je dobil pravno bitko. Ustavno sodišče je leta 2005 v reviziji postopka iz leta 1998 odločilo, da se Stolpa ne sme označevati za nekdanjega sodelavca Stasija. Kljub temu komunistična preteklost danes 77-letnega politika vedno znova dohaja. Strokovna komisija je leta 2011 v svojem poročilu zapisala, da je Stolpe sodeloval s Stasijem in da bi moral v začetku 90. let odstopiti s politične funkcije.

Gysi priznal komuniciranje s Stasijem Še en nemški politik, katerega vezi s Stasijem niso povsem razjasnjene je Gregor Gysi. Vodja poslanske skupine Leve stranke (ta velja za naslednico vzhodnonemške komunistične stranke) in s tem vodja opozicije v Bundestagu je kot odvetnik v DDR branil tudi kritike režima, a je bil hkrati aktivni član komunistične stranke. Gysi je pod prisego zatrdil, da ni nikoli "zavestno in namerno dajal Stasiju podatke o svojih klientih ali komer koli drugem". Hamburško državno tožilstvo že več kot leto dni vodi preiskavo proti Gysiju zaradi suma, da je lagal.

Medtem je Gysi pravosodnim organom priznal, da je kot predsednik odvetniške zbornice komuniciral s Stasijem. Dokumenti, ki jih ima ARD, pa dokazujejo, da je Gysi s tajno službo govoril tudi o svojih kolegih.

Stasijeva sodelavka le zamenjala visoka položaja Tudi Gysijev dolgoletni vodja stranke, lani preminuli Lothar Bisky je bil, kot piše v Stasijevih dokumentih, "zaupanja vreden tovariš". Nemški mediji pa so oktobra lani odkrili, da je bila Gysijeva sodelavka Ruth Kampe "v prejšnjem življenju" oziroma prejšnji državi neuradna sodelavka Stasija. Ob izbruhu afere je odstopila z mesta sekretarke poslanske skupine Leve stranke, a je le nekaj tednov kasneje zasedla nov pomemben položaj – mesto glavne pravnice istega poslanskega kluba.

V nemških javnih službah dela še na tisoče nekdanjih sodelavcev Stasija. Uradno je bilo potrjeno, da delajo tudi za nemški kriminalistični urad, eden med njimi pa je celo skrbel za varnost kanclerke Angele Merkel.