ameriške volitve
Sreda, 20. 11. 2024, 21.45
11 ur, 23 minut
Kako pretentati Trumpa? To je treba storiti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
V Trumpovem prvem mandatu je tedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claud Juncker uspešno umiril čezatlantsko trgovinsko vojno. Kako bo v drugem Trumpovem mandatu?
EU je največja svetovna izvoznica, saj izvoz predstavlja približno 25 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na to, da so ZDA za EU največji izvozni trg, se zdi vrnitev nad carinami navdušenega Donalda Trumpa resna grožnja. Ali obstaja možnost, da EU kljub temu izkoristi drugi Trumpov mandat?
S pametno diplomacijo EU bi lahko Trumpova administracija Evropi odprla nekaj dragocenih priložnosti. Trgovinska politika poleg tega ostaja eno redkih področij, kjer lahko blok deluje kot enota, kar evropskim državam omogoča usklajevanje strateškega odziva, je prepričan nemški gospodarski strokovnjak Daniel Gros.
Proti trgovinski vojni
Gros je v mnenju, ki ga je med drugim objavil avstrijski medij Der Standard, odsvetoval, da bi se EU na morebitne Trumpove carine odzvala s svojimi carinami. Kot trdi, ekonomska analiza kaže, da odziv na carine s carinami povzroči več škode kot koristi.
Običajni argument za strategijo vzajemnosti je, da lahko drugo stran odvrne od začetka trgovinske vojne, medtem ko domači industriji sporoča, da bodo politiki branili njihove interese. Morda je bilo nekaj resnice v tem argumentu, ko so vlade zmerno uporabljale takšna orodja za zaščito določenih industrij, vendar so se časi spremenili, poudarja Gros.
Trumpova fiksacija na carine
Trumpova fiksacija na carine deloma izhaja iz njegovega prepričanja, da ZDA izgubljajo svoj položaj v svetovni trgovini, ker druge države uvajajo veliko višje carine.
Slovenija ni med državami, ki so najbolj izpostavljene (smo nekje na sredini), so pa v skupini, ki je najbolj izpostavljena tveganjem zaradi trgovinske vojne z ZDA, naša največja gospodarska partnerica Nemčija, zahodna soseda Italija in severna soseda Avstrija:
In 🇪🇺, 🇮🇪🇧🇪🇳🇱 have the largest direct trade exposure to 🇺🇸. But this is distorted by 🇮🇪 contract manufacturing and large 🇳🇱🇧🇪 ports handling much of EU trade. Also, their large pharma surpluses are rarely mentioned.
— Daniel Kral (@DanielKral1) November 18, 2024
This leaves 🇩🇪🇫🇮🇸🇪🇮🇹 and auto-heavy CEE economies most at risk. pic.twitter.com/RKIeyeHTw7
Ali so ameriške carine dejansko nižje od carin EU ali Kitajske, je sporno, a pomembno je, da Trump evropske carine vidi kot 50 odstotkov višje od ameriških. To zveni dramatično, toda tukaj dejansko govorimo o razliki med povprečno tarifno stopnjo 3,5 odstotka v ZDA in petimi odstotki v EU.
Pred kratkim, ko so potekala pogajanja o čezatlantskem sporazumu o naložbah in prosti trgovini, ta razlika ni bila sporna točka.
Bi morala EU znižati carine?
Glede na Trumpov poudarek na vzajemnosti bi morala EU po Grosovem mnenju razmisliti o znižanju nekaterih svojih preostalih carin. Evropski politiki bi lahko zlasti predlagali znižanje desetodstotne uvozne carine na avtomobile, vključno z električnimi vozili, na ameriško stopnjo 2,5 odstotka – ali celo njeno popolno odpravo.
Nemški ekonomist je prepričan, da bi se morali evropski voditelji zgledovati po nekdanjem predsedniku Evropske komisije, Luksemburžanu Jean-Claudu Junckerju, ki je med Trumpovim prvim mandatom uspešno umiril čezatlantsko trgovinsko vojno.
Bo Trump evropskim podjetjem dal konkurenčno prednost?
S sprejetjem Junckerjevega diplomatskega pristopa bi lahko Evropa dejansko imela koristi od Trumpovih carin. Trumpov načrt za uvedbo do 60-odstotnih carin na kitajsko blago in od deset- do 20-odstotnih carin na druge države bi evropskim proizvajalcem lahko zagotovil konkurenčno prednost.
Evropski avtomobilski proizvajalci so za zdaj dobro izkoristili trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko.
Ta dinamika je že očitna na ameriškem avtomobilskem trgu, kjer podjetja s sedežem v EU uspevajo, medtem ko so kitajski električni avtomobili s stoodstotnimi carinami predsednika Joeja Bidna praktično izključeni s trga.
Ohraniti mirne glave
Ohranjanje relativne mirnosti v gospodarskih odnosih med EU in ZDA bi zato moralo biti glavna prednostna naloga evropske politike v prihodnjih štirih letih, je prepričan Gros. Seveda bi bila ta prizadevanja zaman, če bi druge države sledile zgledu ZDA.
V tridesetih letih 20. stoletja so na primer ZDA zaostrile veliko depresijo s povišanjem carin in sprožitvijo trgovinske vojne, ki je svetovno gospodarstvo pahnila v vrtinec. A tokrat bi lahko bilo povsem drugače.
Bo carinska vojna omejena na ZDA in Kitajsko?
Večina držav se zdi nezainteresirana za sprejetje Trumpovega pristopa, ki je v nasprotju z interesi številnih majhnih odprtih gospodarstev, ki tvorijo hrbtenico svetovne trgovine. Kitajska bi se morda lahko odzvala na ameriške carine, vendar nima veliko vzgibov, da bi uvedla splošne uvozne carine tudi proti drugim državam.
Nemški ekonomist Daniel Gros EU odsvetuje, da bi na Trumpove carine odgovorila s svojimi carinami.
Posledično bi lahko carinska vojna, za katero Trump upa, da se bo stopnjevala, ostala kitajsko-ameriška zadeva. Čeprav sta ZDA in Kitajska dve največji gospodarstvi na svetu, trgovina med njima predstavlja le delček svetovne trgovine: ameriški uvoz kitajskega blaga znaša približno 500 milijard dolarjev (474 milijard evrov) ali le 0,5 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda in ustreza dvema odstotkoma svetovne trgovine.
EU ohraniti odprto za tuje izdelke
Namesto da objokujejo konec mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih, bi se morali oblikovalci politik EU osredotočiti na pragmatično nalogo ublažitve trgovinskih napetosti z ZDA, hkrati pa evropske trge ohraniti odprte za preostali svet, še svetuje Gros.
