Kako bo papež Frančišek spremenil okostenelo rimsko kurijo?

Reforma rimske kurije, organa (sestavljajo ga sekretariati, uradi, kongregacije …), ki papežu pomaga pri vodenju Katoliške cerkve, se zgodi na vsakih nekaj deset let.

Prenove rimskih kurij v prejšnjem stoletju Zadnja prenova kurije se je zgodila leta 1988, ko je takratni papež Janez Pavel II. objavil apostolsko konstitucijo Pastor Bonus, pred njim je kurijo prenavljal papež Pavel VI. v 60. letih prejšnjega stoletja, na začetku stoletja se je prenove lotil Leon X., pojasnjuje Peter Lah, jezuit in predavatelj komunikologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu.

Kurije torej periodično reformirajo, ker se spreminjajo razmere po svetu, kultura … Kot pravi Lah, je cilj prenove kurije učinkovitejše opravljanje poslanstva Cerkve – oznanjevanja evangelija.

Razprave o reformi so še na splošni ravni V tem trenutku ni na mizi še nobenega konkretnega predloga, ampak kardinali razpravljajo na splošni ravni. Se je pa že zgodila sprememba pred časom, ko je papež Frančišek ustanovil tajništvo za ekonomska vprašanja. A kot je napovedal papež, pred letom 2016 temeljite reforme ne gre pričakovati.

Karlo Bolčina, štandreški župnik in dekan (Štandrež je kraj pri Gorici v Italiji) ter poznavalec cerkvenega prava, poudarja, da so razlogi za reformo oziroma prenovo kurije trije.

Prvi in drugi razlog za prenovo kurije … Prvi razlog: ker se spreminja družba, se mora spreminjati tudi oblika posredovanja vere in izročila sodobnemu človeku. To je temeljni vzrok reforme Cerkve.

Drugi razlog: papež Frančišek bo – kot vsak papež do zdaj – nekaj spremenil. Vsi papeži pred njim so uvajali spremembe. Z reformo kurije želi zdajšnji papež spremeniti kurijo glede na lasten pogled na to, kako naj deluje Cerkev.

… in tretji razlog Tretji razlog: posodobiti oziroma narediti delovanje rimske kurije čim bolj lahkotno, čim manj obteženo. "Škofje, ki prihajajo na redni obisk v Rim, velikokrat tarnajo, da je kurija okostenela, tudi birokratska," pojasnjuje Bolčina.

Papež Frančišek pa želi to spremeniti. Želi, da bi bila kurija najprej družina, bratovsko občestvo, sodelovanje … Skratka, da bi bolj slonela na medčloveških odnosi kot na birokraciji.

Kako razveseliti škofe Tudi Lah se strinja, da je namen reform debirokratizacija. Škofje so se pritoževali, da je Rim oziroma Vatikan deloval kot birokracija, ki jim je nalagala veliko dela pri pripravah periodičnih poročil. Škofje bodo torej veseli, če bo manj papirništva, poudarja Lah.

Bolčina predvideva, da ne bo dokončne reforme. Po njegovem mnenju bo papež Frančišek počasi uvajal spremembe tam, kjer so potrebne. Najprej je – kot je že omenil Lah – spremenil gospodarstvo, kar je bilo najnujneje.

Postopne reforme Še prej je ustanovil skupino devetih kardinalov (K9). Počasi spreminja vse, kar je potrebno. Lahko bi sicer z vrha odločil: od zdaj naprej bo tako in tako. Zdaj pa so spremembe postopne, ugotavlja Bolčina.

Bodo imele reforme kurije vpliv tudi na Katoliško cerkev v Sloveniji? Lah pravi, da bomo spremembe posredno gotovo občutili, saj živimo v globalnem svetu. Tisto, kar se dela v Rimu, ima vsaj posreden vpliv tudi na nas.

Ko papež vzame palico v roke Nekatere spremembe pa so tudi konkretne, saj papež Frančišek resno vključuje škofe in kardinale v razprave o pomembnih vprašanjih. Na primer na sinodi o družini sodeluje tudi novomeški škof Andrej Glavan. Za reformo kurije pa so bolj poklicani kardinali.

Spremembe so tudi pri tem, da papež zelo resno jemlje odgovornost škofov, kar smo tudi v Sloveniji občutili na lastni koži, pravi Lah ter dodaja, da papež od škofov pričakuje, da delajo dobro in odgovorno. Pri tem jim pomaga, če je treba, pa vzame tudi palico v roko, kadar ne gre drugače.