Julijske volitve so lahko včasih usodne. Tako je na parlamentarnih volitvah julija 1932 Hitlerjeva NSDAP prvič postala najmočnejša stranka v weimarski Nemčiji.
Kot kaže, bomo slovenski volivci na volišča odšli julija, ko je veliko volivcev na poletnih počitnicah. Volitve julija ali avgusta so nasploh v sodobnem svetu dokaj redke, zlasti v Evropi.
Julija na volišče poleg Slovencev tudi Indonezijci in Tajci
Pogostejše so na primer na drugih celinah. Julija se bodo tako na volišča odpravili Indonezijci in Tajci ter prebivalci Cookovih otokov in otoške države Sao Tome in Principe, lani julija so bile volitve v Kambodži, Maliju in Zimbabveju.
V Evropi so bile pred leti – leta 2009 – parlamentarne volitve julija v Bolgariji in Moldaviji. Na stari celini so bile volitve julija ali avgusta v preteklosti manj nenavadne. Takrat namreč še niso bili časi dolgih plačanih dopustov in množičnega turizma.
V prejšnjih stoletjih so bile julijske volitve dokaj običajne
V Franciji so bile v 19. stoletju številne volitve julija (1830, 1842, 1871 …), tudi Velika Britanija je imela pogosto oziroma skorajda vedno volitve julija (1841, 1852, 1865, 1886, 1892, 1895 …).
Julija so bile volitve tudi leta 1945. Te volitve so bile usodne za konservativnega premierja Winstona Churchilla. Zmagovalec druge svetovne vojne, ki je Veliko Britanijo vodil skozi njene najhujše trenutke, je presenetljivo izgubil.
Julija Attlee premaga Churchilla
Na volitvah 5. julija, ki so bile le slaba dva meseca po nemški kapitulaciji, so namreč zmagali laburisti pod vodstvom Clementa Attleeja, novega britanskega premierja. Attleejeva laburistična vlada je potem izvedla preobrazbo Velike Britanije v t. i. državo blaginje.
Če so bile julijske volitve usodne za Churchilla, pa so njegovemu sovražniku Adolfu Hitlerju na široko odprle vrata oblasti. Hitlerjeva Nacionalsocialistična delavska stranka Nemčije (NSDAP), bolj znana kot nacistična stranka, je 31. julija 1932 na volitvah v nemški parlament premočno zmagala.
Rekordne volitve sredi pasjih dni
Čeprav so bile te volitve sredi t. i. pasjih dni, so se Nemci, ki so bili razočarani in jezni zaradi posledic gospodarske krize, v trumah odpravili na volišča. Te volitve so namreč rekordne glede na volilno udeležbo, ta je bila kar 83,2-odstotna.
Hitlerjeva NSDAP je prejela kar 37,3 odstotka glasov, dvakrat več kot na prejšnjih volitvah. Zmagovalci prejšnjih volitev, nemški socialdemokrati, so bili na drugem mestu z 21,6 odstotka glasov.
Novembra 1932 še ene volitve, po katerih Hitler prevzame oblast
Na tretjem mestu je bila katoliška stranka Centrum, ki je skupaj z Bavarsko ljudsko stranko osvojila 15,9 odstotka glasov (gre za nekakšno prehodnico današnjega dvojčka CDU/CSU), na četrtem mestu pa so bili komunisti s 14,6 odstotka glasov.
Hitler po teh volitvah še ni prevzel oblasti, saj so bile novembra 1932 znova volitve. Na njih je spet zmagala NSDAP, a je dobila manj glasov – 33,1 odstotka. Socialdemokrati so dobili 20,4 odstotka glasov, komunisti pa so bili tokrat tretji s 16,9 odstotka glasov. Januarja 1933 je Hitler postal nemški kancler.
Prve povojne nemške volitve so bile avgusta
Zanimivo je, da so bile tudi prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni v Zahodni Nemčiji leta 1949 poleti. Ne julija, ampak 14. avgusta. Na teh volitvah so tesno zmagali konservativci pod vodstvom Konrada Adenauerja − CDU/CSU je dobila 31 odstotkov glasov, SPD pa 29,2 odstotka.
Adenauer je potem skupaj s svojim gospodarskim ministrom Ludwigom Erhardom vodil Zahodno Nemčijo k gospodarskemu razcvetu, znanemu kot nemški gospodarski čudež. Poražena Nemčija je tako v dobrem desetletju po koncu vojne s svojim socialnotržnim gospodarstvom prekosila zmagovalno Veliko Britanijo in njeno državo blaginje.
2
