Je to mož, ki bo postal novi Fidel Castro?

Garda kubanskih revolucionarjev, ki so kot dolgobradi mladeniči leta 1959 strmoglavili kubanskega diktatorja Fulgencia Batisto in na otoku uvedli partijsko diktaturo po sovjetskem zgledu, se počasi poslavlja. 

"Prestolonaslednik" Miguel

V petek je umrl že desetletje hudo bolni 90-letni Fidel Castro, na Kubi znan tudi kot maximo lider (najvišji vodja) in el comandante (poveljnik), tako da je oblast zdaj popolnoma v rokah njegovega mlajšega brata Raula Castra. 

Toda tudi 85-letni Raul, ki državo vodi od leta 2006, ko je brat Fidel hudo zbolel, napoveduje, da se bo leta 2018 umaknil z vrha oblasti. Skupaj z bratom pa sta že pred leti določila svojega naslednika: to je zdaj 56-letni Miguel Diaz-Canel.

Raul Castro (desno) je leta 2013 svojo politično upokojitev v letu 2018 napovedal z besedami: "Če lahko odstopi papež (mišljen je Benedikt XVI., op. p.), lahko odstopim tudi jaz." 85-letni Raul Castro in partijski trdorokec Jose Ramon Machado Ventura (levo), ki šteje 86 let, pripadata stari gardi kubanskih revolucionarjev, ki jim počasi pešajo moči. Foto: Reuters

Diaz-Canel je od leta 2013 podpredsednik Kube

Diaz-Canel je bil februarja 2013 v nacionalni skupščini izvoljen za prvega podpredsednika državnega sveta, kar je druga najvišja izvršna funkcija v državi. Nad njim je samo Raul Castro, ki je predsednik 31-članskega državnega sveta. Ta svet je obenem kubanska vlada. 

Še močnejši politični organ od nacionalne skupščine in državnega sveta pa je politbiro kubanske komunistične partije, ki ga prav tako vodi Raul Castro. Pomembna politična organizacija, nad katero bdi partija, pa so še odbori za obrambo revolucije. To je po Kubi prepredeno omrežje, ki se razglaša za "oči in ušesa revolucije", izvoli polovico članov nacionalne skupščine in opravlja naloge politične policije.

Mnenja o Diaz-Canelu, ki je po izobrazbi inženir elektronike, so različna. Kot je ob njegovem imenovanju za agencijo Reuters dejal politični analitik Arturo Lopez-Levy z denverske univerze, gre za pomembno spremembo in ne zgolj za generacijsko menjavo. 

Je Diaz-Canel reformist ali privrženec trde partijske linije?

Diaz-Canel je bil namreč pred prihodom v Havano, kjer je najprej postal minister za izobraževanje, del partijskega vodstva v dveh pomembnih provincah, Villa Clari in Holguinu. To sta provinci, ki sta središči kubanskega turizma in zasebnega sektorja, ki se razvija po letu 2011. 

Kubanski podpredsednik Diaz-Canel že tke stike po svetu. Med drugim se je maja letos v Kremlju srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Foto: Reuters

Vzpon Diaz-Canela bi po tej razlagi pomenil, da večjo moč pridobivajo menedžersko-tehnokratske strukture, naklonjene reformam. Toda po drugi strani Diaz-Canela, ki se je 30 let potrpežljivo vzpenjal po partijski lestvici, označujejo tudi kot birokrata ter strogega marksista in privrženca trde partijske linije. 

Kaj pa Raulov sin?

Toda v državi, kjer ne poznajo demokratičnih volitev ter političen vzpon in politična moč nista odvisna od priljubljenosti med ljudmi, ampak kako močne povezave in zaveznike ima politik v partijskih in vojaških strukturah, se lahko na oblast povzpne tudi kdo drug. Mogoče je skriti adut Alejandro Castro Espin, sin Raula Castra, ki je častnik kubanske obveščevalne službe.

Trumpovi pogoji za otoplitev odnosov

Tudi če Diaz-Canelu leta 2018 uspe prevzem oblasti, pa ga čakajo hude preizkušnje. V Beli hiši bo od januarja 2017 republikanec Donald Trump, ki za razliko od odhajajočega Baracka Obame, ki si je prizadeval za otoplitev odnosov, napoveduje trdo politiko do komunističnega režima na Kubi oziroma zahteva v zameno za otoplitev odnosov politične spremembe in izpustitev političnih zapornikov.

Od leta 2013 vodi kubansko nacionalno skupščino Esteban Lazo. Ta je eden redkih temnopoltih Kubancev (ti po nekaterih ocenah predstavljajo več kot 60 odstotkov prebivalstva 11-milijonske Kube) v vrhovih oblasti, kjer prevladujejo belopolti Kubanci. Ironija zgodovine je, da je bil kubanski diktator Fulgencio Batista, ki so ga Castrovi gverilci strmoglavili z oblasti, prvi in zadnji kubanski voditelj, ki je bil temnopolt. Med njegovimi predniki so bili poleg evropskih priseljencev na Kubo tudi afriški sužnji ter indijanski domačini, imel pa naj bi tudi nekaj kitajske krvi. Foto: Reuters

Toda Trump v Beli hiši še ne pomeni, da se bo komunistični režim na Kubi zagotovo zelo hitro poslovil z oblasti. Nenazadnje: že leta 1989, ko je padel berlinski zid in so začeli komunistični režimi po Vzhodni Evropi padati kot domine, so bili številni, zlasti Kubanci, ki so pred Castrom zbežali v tujino, prepričani, da bo tudi Fidel Castro padel.

Trdoživi Castrov režim, ki je prebrodil že številne krize

Toda Castrov režim se je izkazal za zelo trdoživega. V 90. letih, ko je razpadla komunistična Sovjetska zveza, dolgoletna finančna pokroviteljica Castrove Kube, je režim preživel hud gospodarski zlom, ki je prebivalstvo na karibskem otoku pahnil tudi v lakoto. 

Fidel Castro je takrat prvič začel spodbujati turizem, da bi olajšal gospodarsko stisko. Na Castrovo srečo je leta 1998 oblast v Venezueli prevzel Hugo Chavez, ki je postal novi finančni podpornik Castrove Kube.

Mogoče se kubanska partija lahko tako uspešno oklepa oblasti tudi zato, ker Kubanci, ki so nezadovoljni z režimom ali trpijo zaradi gospodarske stiske, rajši kot upor izberejo beg na sosednjo Florido, kjer jih čaka boljša prihodnost. Foto: Reuters

Bosta Kubi na pomoč priskočili Kitajska in Putinova Rusija?

S padci levičarskih predsednikov v Argentini in Braziliji ter hude gospodarske in politične krize v Venezueli, kjer se že pošteno maje stolček Chavezovemu nasledniku Nicolasu Maduri, kubanski komunisti v zadnjem času izgubljajo zaveznike na svoji celini. Toda letošnja srečanja Diaz-Canela z voditelji Kitajske in Rusije kažejo, da kubanski oblastniki iščejo nove zaveznike, ki bi jim pomagali preživeti v soseščini ZDA.