Janša: Izvozniki so motor razvoja

Janša je predstavnike okoli 50 slovenskih podjetij in organizacij, ki so prišli z njim v Baku, pohvalil, da vidijo Azerbajdžan kot deželo priložnosti. Dejal je sicer, da "rezultati najbrž ne bodo prišli takoj, a da se splača potruditi". "Kljub temu je treba ugotoviti, da čeprav je bilo v zadnjih šestih letih že kar nekaj stikov na najvišji politični ravni, da so že bile štiri podobne gospodarske konference, blagovna menjava med državama ne dokazuje, da se Slovenija v celoti zaveda te priložnosti, ki jo ponuja ta država."

Za Slovenijo še veliko neizkoriščenih priložnosti Po njegovih besedah ne Slovenija ne Azerbajdžan še nista naredila vsega, da bi sodelovanje med njima normalno steklo. "Nekaj nujnih sporazumov, ki so predpogoj za dobro poslovanje, še posebej pri večjih poslih, v vsem tem času ni prišlo iz birokratskih predalov," je ponazoril premier. Hkrati je pojasnil, da so z velikimi težavami na obeh straneh pripeljali "nekatere stvari do podpisa". Izrazil je upanje, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do podpisa še nekaterih pomembnih dvostranskih sporazumov, ki naj bi omogočili normalno poslovanje med podjetniki obeh držav.

Od Azerbajdžana ni moč pričakovati, da bo vse naredil v nekaj letih Izpostavil je tudi, da je nekaj pomembnih dogovorov oz. sporazumov tudi "v obetajoči fazi", ko gre za sodelovanje med Azerbajdžanom in Evropsko komisijo. "V naslednjih letih bo tukaj zagotovo prišlo do premikov naprej," je prepričan Janša. Kot je dejal, je odnos evropskih institucij do Azerbajdžana relativno normalen, kljub kritikam glede spoštovanja človekovih pravic. To sicer ne pomeni, da Slovenija odstopa od sprejetih evropskih standardov glede spoštovanja človekovih pravic, a je treba upoštevati specifiko Azerbajdžana. Gre za mlado državo, ki je ponovno nastala približno takrat kot Slovenija, "vendar ni mogoče pričakovati od države na tako težkem in zahtevnem geostrateškem položaju, da bo vse naredila v nekaj letih, se izvila iz vojne, podvojila nacionalni dohodek, obnovila industrijo, povečala blaginjo itn.", je opozoril Janša.

Izvozniki so ključni motor razvoja v Sloveniji Domačih razmer in politične krize v Sloveniji v nagovoru gospodarstvenikom ni omenjal. Kot izvoznike jih je pohvalil, da so oni tisti, ki držijo slovensko gospodarstvo "nad vodo". "Kot kaže bo ta del slovenske ekonomije moral biti še nekaj časa ključni motor razvoja v Sloveniji in tudi ključni polnilec proračuna, glede na to, da se doma vsakič, ko potisnemo glavo nad vodo, začne ponovno zatikati in da ni nikogar, ki bi lahko garantiral, da bo v prihodnosti to vse gladko steklo," je še dejal Janša. Na vprašanja medijev pa ni želel odgovarjati.

Azerbajdžansko-slovenski poslovni forum V sredo dopoldne se bo v Bakuju začel tudi azerbajdžansko-slovenski poslovni forum, ki naj bi se ga ob predstavnikih približno 50 slovenskih podjetij udeležilo tudi okoli 90 azerbajdžanskih gospodarstvenikov. V okviru tega foruma bo prišlo tudi do podpisa nekaterih pogodb. Med drugim naj bi slovensko podjetje Duol sklenilo posel za pokritje stadiona v Bakuju v vrednosti 600.000 evrov, Iskratel pa naj bi podpisal pismo o nameri s Tehnično univerzo v Bakuju.

Meddržavni sporazumi Tudi na državni ravni naj bi Slovenija in Azerbajdžan sklenila nekaj sporazumov, med njimi predvsem sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij. Podpisali naj bi tudi sporazum o odpravi vizumske obveznosti za imetnike službenih potnih listov ter sporazum o mednarodnem cestnem prevozu.

Žerjav: Želimo si tudi investicij iz Azerbajdžana Gospodarski minister Radovan Žerjav, ki spremlja premiera Janeza Janšo na uradnem obisku v Azerbajdžanu, je ocenil, da se priložnosti za slovensko gospodarstvo v z nafto in plinom bogatem Azerbajdžanu odpirajo. A hkrati je izrazil tudi željo po investicijah iz te dežele ob Kaspijskem morju, zlasti v termalni turizem. Kot je v Bakuju izpostavil Žerjav, je Azerbajdžan eden izmed šestih strateških trgov, ki so jih določili vsi glavni akterji slovenske politike, ki si prizadevajo za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, od gospodarske zbornice, gospodarskega ministrstva, zunanjega ministrstva in sedaj nove slovenske agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit).

Velik potencial je potrebno izkoristiti "Z Azerbajdžanom smo začeli že lani in že v prejšnjem mandatu in prav je, da frekvence obiskov in gospodarskih delegacij nadaljujemo, ker posla ne moreš skleniti na prvem sestanku. Septembra je bilo z mano 60 azerbajdžanskih podjetij, ki smo jim predstavljali naše priložnosti. Danes je z nami 50 slovenskih podjetij in nekje med 80 in 90 azerbajdžanskih podjetij, napovedane so nekatere sklenitve sporazumov, tudi konkretnih pogodb in pisem o nameri," je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Ocenjujem, da se priložnosti za slovensko gospodarstvo v Azerbajdžanu odpirajo. Potrebe v Azerbajdžanu so, je pa na nas, da ta potencial, ki je velik, izkoristimo," je dejal minister in spomnil na določene projekte, ki že potekajo, predvsem na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Priložnosti tudi na področju lesarstva Priložnosti se po njegovih besedah nakazujejo tudi na področju lesarstva. "Lesna industrija v Sloveniji bi lahko imela v Azerbajdžanu svoje priložnosti," je prepričan. Priložnosti pa so tudi v gradbeništvu, inženiringu itn., je še dejal. "Danes sem že čisto nepričakovano imel sestanek z enim od ministrov azerbajdžanske vlade. Izrazil je velik interes, da pride v Slovenijo in najbrž bo februarja prišel celo sam z nekaterimi gospodarstveniki v Slovenijo," je pojasnil Žerjav po popoldanskem srečanju z ministrom za izredne razmere Kamaladinom Hejdarovom.

Žerjav: Mariborsko letališče je speča Trnjulčica Zvečer se je sicer skupaj s premierom Janšo udeležil tudi delovne večerje z azerbajdžanskim ministrom za gospodarstvo Shahinom Mustafajevom. Po Žerjavovih besedah vidijo azerbajdžanski politiki v Sloveniji velik potencial za svojo državo, predvsem kot vstopno točko v EU. "Zdaj ali bo do česa prišlo, je težko reči. Interes Azerbajdžana pa je, da Slovenijo uporabi kot vstopno točko za EU. In to so seveda obojestranski interesi in sinergije, ki jih gre izkoristiti." Ob interesu Slovenije, da slovenska podjetja sklenejo kak posel v Azerbajdžanu, je interes Slovenije tudi, da pridobimo kakšno neposredno tujo investicijo. Pri tem je Žerjav izpostavil mariborsko letališče, "ki je speča Trnuljčica, ki je ni mogoče zagnati in je škoda". "Interes, ki ga čutimo na strani Azerbajdžana, pa je tudi investicija v turizem, živilsko predelovalno industrijo in morda še kaj," je še dodal.