Ponedeljek, 10. 11. 2025, 13.43
59 minut
Bližnji vzhod
Kushner in Netanjahu razpravljala o drugi fazi mirovnega načrta za Gazo
Trumpov zet Jared Kushner se je v Jeruzalemu srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Ameriški odposlanec Jared Kushner in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se danes sestala v Jeruzalemu, kjer sta razpravljala o prvi in drugi fazi dogovora o premirju v Gazi, so sporočili z urada izraelskega premierja. Druga faza naj bi sicer zadevala občutljiva vprašanja, med njimi razorožitev Hamasa.
17.07 Kushner in Netanjahu razpravljala o drugi fazi mirovnega načrta za Gazo
13.44 Izrael predal posmrtne ostanke 15 Palestincev
17.07 Kushner in Netanjahu razpravljala o drugi fazi mirovnega načrta za Gazo
Ameriški odposlanec Jared Kushner in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se danes sestala v Jeruzalemu, kjer sta razpravljala o prvi in drugi fazi dogovora o premirju v Gazi, so sporočili z urada izraelskega premierja. Druga faza naj bi sicer zadevala občutljiva vprašanja, med njimi razorožitev Hamasa. Po navedbah tiskovne predstavnice urada izraelskega premierja druga faza dogovora vključuje razorožitev palestinskega gibanja Hamas, demilitarizacijo Gaze in zagotovila, da Hamas ne bo imel več vloge pri upravljanju Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prva faza premirja je v veljavi od 10. oktobra in je v veliki meri ustavila vojno, ki je izbruhnila po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. V okviru te faze v zadnjih tednih poteka predvsem vrsta izmenjav talcev in zapornikov. Premirje je sicer krhko, saj se strani medsebojno obtožujeta kršitev, prav tako izraelska vojska še vedno izvaja posamične napade v enklavi. Kot poroča katarska televizija Al Jazeera, se je srečanja z Netanjahujem udeležil tudi ameriški odposlanec Steve Witkoff. Izraelski mediji pa so pred srečanjem poročali, da obisk ameriških odposlancev sovpada s prizadevanji ZDA za stabilizacijo premirja in pripravo temeljev za njegovo naslednjo fazo.
Druga faza naj bi sicer vključevala tudi prizadevanja za obnovo Gaze in umik izraelskih sil. Predvideva tudi namestitev mednarodnih stabilizacijskih sil v enklavi, ki jih bodo koordinirale ameriške enote. Vanje naj bi med drugim prispevale Egipt, Katar in Turčija, medtem ko so Združeni arabski emirati danes nakazali, da se jim verjetno ne bodo pridružili, saj da te nimajo jasnega operativnega okvira.
Vprašljivo je tudi sodelovanje Turčije. Po navedbah tiskovne predstavnice je namreč Netanjahu dejal, da Turčiji ne bodo dovolil sodelovanja in da turški vojaki ne bodo prisotni na terenu. Turčija je sicer od samega začetka vojne v Gazi zelo kritična do Izraela, v petek pa je za Netanjahuja in več visokih izraelskih uradnikov izdala naloge za prijetje zaradi obtožb o genocidu.
13.44 Izrael predal posmrtne ostanke 15 Palestincev
Zdravstvena služba, ki jo nadzira Hamas, je sporočila, da so trupla predali prek sodelavcev Mednarodnega odbora Rdečega križa. S tem je Izrael od začetka premirja pred enim mesecem predal trupla 315 Palestincev, od katerih so jih po poročanju nemške tiskovne agencije DPA do zdaj identificirali manj kot tretjino.
Dogovor, ki velja od 10. oktobra, predvideva, da mora Izrael za vsako prejeto truplo talca v Gazo vrniti posmrtne ostanke 15 Palestincev.
Hamas je v skladu z dogovorom sredi oktobra v zameno za več sto zaprtih Palestincev predal vseh 20 še živih talcev. Od 28 ubitih talcev pa je gibanje do zdaj vrnilo posmrtne ostanke 24. Palestinsko islamistično gibanje navaja, da imajo po dveh letih vojne v Gazi težave z iskanjem posmrtnih ostankov v ruševinah.