Novi napadi: izraelska vojska intenzivno napadla Libanon

BREAKING : Israel is intensely bombing South Lebanon right now, deliberately targeting civilian areas.

This isn’t victim behavior. It’s terrorism.pic.twitter.com/7haNTOnh1r

— sarah (@sahouraxo) February 19, 2024 

20.37 Hutiji naj bi ob obali Jemna napadli ameriški ladji

Jemenski hutiji so danes sporočili, da so v Adenskem zalivu z raketami napadli ameriški ladji Sea Champion in Navis Fortuna. Za zdaj še ni znano, ali sta bili ladji poškodovani. Hutiji so medtem danes napadli tudi britansko tovorno ladjo, ki naj bi utrpela škodo, vso posadko so morali evakuirati. Velika Britanija je napad že obsodila.

Po navedbah britanskih oblasti so hutiji izvedli raketni napad na tovorno ladjo MV Rubymar, ki je registrirana v Veliki Britaniji. Tiskovni predstavnik hutijevske vojske je sporočil, da je ladja utrpela katastrofalno škodo in ji grozi potopitev. Vseh 24 članov posadke je moralo plovilo zapustiti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Trenutna poročila kažejo, da žrtev ni. Bližnja koalicijska plovila so že na kraju dogodka, ladja HMS Richmond pa še naprej patruljira v Rdečem morju, da bi pomagala zaščititi komercialni ladijski promet," je sporočil tiskovni predstavnik britanske vlade.

Britanska družba za pomorska tveganja Ambrey je medtem poročala, da je bila danes ameriška ladja dvakrat tarča napada ob južni obali Jemna. Plovilo sicer ni poročalo o morebitnih žrtvah ali škodi in je nadaljevalo pot v Aden, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gre za zadnjega v vrsti incidentov v Rdečem morju, kjer hutiji, ki uživajo podporo Irana, od novembra napadajo tovorne ladje. Sprva so trdili, da iz solidarnosti s Palestinci v Gazi napadajo le plovila, povezana z Izraelom. Po napadu britanskih in ameriških sil na položaje hutijev so za legitimne tarče razglasili tudi ameriške in britanske ladje.

20.32 Izrael zaradi primerjave vojne v Gazi s holokavstom Lulo razglasil za nezaželeno osebo

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v nedeljo izraelsko ofenzivo v Gazi primerjal s holokavstom in dodal, da ne gre za vojno, temveč za genocid. Izrael je njegove izjave že obsodil in na pogovor poklical brazilskega veleposlanika. Prav tako je Tel Aviv danes Lulo razglasil za nezaželeno osebo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

19.26 V izraelskih napadih na jugu Libanona osem ranjenih

Izraelska vojska je danes izvedla najmanj dva letalska napada na mesto Gazijeh na jugu Libanona, v katerih je bilo ranjenih najmanj osem ljudi. Tarča napadov je bilo skladišče orožja libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Ciljali smo skladišča orožja Hezbolaha v bližini Sidona kot odgovor na eksplozijo sovražnikovega brezpilotnega letalnika, katerega razbitine smo danes našli v bližini območja Tiberij. Na napade Hezbolaha bomo še naprej odločno odgovarjali," je sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske.

Napade na mesto Gazijeh, ki je sicer le pet kilometrov od Sidona, je potrdila tudi libanonska tiskovna agencija NNA, ki je poročala, da so na kraj napada že prispeli reševalci.

Medtem ko je bila večina izmenjav ognja med Izraelom in Hezbolahom v zadnjih mesecih omejena na območja blizu meje, je Gazijeh od izraelske meje oddaljen približno 30 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra med izraelsko vojsko in Hezbolahom na obmejnem območju pogosto poteka obstreljevanje.

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih najmanj 269 ljudi, tako pripadnikov Hezbolaha kot civilistov. V Izraelu je bilo po podatkih vojske v napadih Hezbolaha ubitih deset vojakov in šest civilistov. Zaradi napadov je v obeh državah svoje domove zapustilo več deset tisoč ljudi.

16.45 Palestinska uprava in Izrael ob posredovanju Norveške z začasnim dogovorom o izplačilu davkov

Norveška vlada je s predstavniki Palestinske uprave in Izraela dosegla začasen dogovor glede izplačil prihodkov od davkov in carinskih dajatev, ki bi jih morale prejemati palestinske oblasti na zasedenem Zahodnem bregu, vendar je Izrael po 7. oktobru lani zaradi napada palestinskega gibanja Hamas delno zamrznil izplačila.

Del sredstev, katerih izplačila je Izrael zamrznil po 7. oktobru lani, bo zdaj začasno zadržanih na Norveškem, je v nedeljo zvečer sporočila vlada v Oslu. Palestinska uprava bo v skladu z dogovorom od zdaj prejemala tisti del izplačil, ki jih Izrael ne blokira.

Norveški minister za zunanje zadeve Espen Barth Eide je pojasnil, da so se po več tednih pogajanj dogovorili o začasni rešitvi, pri kateri bo Norveška delovala kot posrednica in začasno hranila del sredstev, ki jih Izrael zadržuje. Palestinska uprava je v tem primeru pripravljena sprejeti nakazila preostanka sredstev.

Norveški premier Jonas Gahr Store je dodal, da je to ključen korak za zagotavljanje večje stabilnosti na območju in krepitev legitimnosti Palestinske uprave.

Izrael v imenu Palestinske uprave pobira davke in carinske dajatve, ki znašajo približno 188 milijonov ameriških dolarjev na mesec in po podatkih norveške vlade predstavljajo približno 65 odstotkov vseh prihodkov palestinskih oblasti.

Izrael je redna izplačila Palestinski upravi delno zamrznil oktobra lani po napadu Hamasa, da bi preprečil, da bi denar dosegel palestinsko islamistično gibanje v Gazi. Palestinska uprava v Ramali je nato začela protestno zavračati vsa izplačila, dokler se ta ne bi nadaljevala v celoti.

9.44 Na ICJ se začenja postopek zoper delovanje Izraela 

Pred Meddržavnim sodiščem se danes začenja postopek o očitanem spornem delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. Gre za postopek, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra 2022, že pred aktualno izraelsko ofenzivo v Gazi. Med udeleženkami postopka je tudi Slovenija, ki bo stališče predstavila v petek.

Generalna skupščina je Meddržavno sodišče (ICJ) zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na palestinskih ozemljih v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ter očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe od leta 1967 naprej.

Med 52 državami in tremi mednarodnimi organizacijami, ki so udeleženke postopka, je tudi Slovenija, ki bo svoja stališča predstavila v petek. Vlada je odločitev o sodelovanju v postopku sprejela 11. januarja letos.

Kot je takrat pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon, "gre za izjemno širok spekter očitanih kršitev, ki se že desetletja izvajajo v tej regiji in katerih zelo grozljive posledice so vidne tudi danes".

Izrael palestinska ozemlja okupira od leta 1967 naprej. Vojska se je leta 2005 sicer umaknila iz Gaze, ob tem pa so izpraznili nezakonite judovske naselbine. Do aktualne kopenske ofenzive, v kateri je bilo ubitih ali ranjenih skoraj sto tisoč Palestincev, je Izrael sicer ohranjal blokado nad Gazo, tam pa redno izvajal napade. Na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, Izrael medtem ohranja vojaško prisotnost, število tamkajšnjih naseljencev pa je naraslo na 700 tisoč, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Postopek ni povezan s tožbo Južne Afrike, ki Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida v Gazi. ICJ je januarja v tej tožbi sprejelo pravno zavezujoče nujne izredne ukrepe ter Izraelu odredilo, naj prepreči genocid in kaznuje spodbujanje h genocidu, zagotovi dostop humanitarne pomoči prebivalcem Gaze in ohrani dokaze o vojaški operaciji v palestinski enklavi. Slovenija se temu postopku za zdaj ni pridružila.

7.00 Izrael določil rok za ofenzivo na Rafo

To je prvič, da je Izrael napovedal, kdaj naj bi se začela napovedana ofenziva na mesto, kamor se je pred nasiljem zateklo približno 1,5 milijona Palestincev, poroča britanski BBC.

Beni Ganc je dodal, da bo Izrael pred tem v dialogu z ZDA in Egiptom tamkajšnjim civilistom omogočil evakuacijo. Izrael bo v dialogu z ameriškimi in egiptovskimi partnerji omogočil evakuacijo civilistov, da bi čim bolj zmanjšal število civilnih žrtev, je dejal nekdanji izraelski obrambni minister.

Med napadom na Izrael 7. oktobra lani so pripadniki palestinskega islamističnega gibanja Hamas ubili več kot 1.160 ljudi, okoli 250 pa so jih ugrabili in jih odpeljali v Gazo, kjer je po podatkih Izraela še vedno 130 talcev, poroča AFP. Po podatkih Hamasovega ministrstva za zdravje je v izraelski ofenzivi na območju Gaze umrlo več kot 28.900 ljudi, od tega velika večina civilistov.

V svetu se medtem vse bolj krepijo opozorila pred ofenzivo na Rafo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v nedeljo opozorila, da ji ni bilo dovoljeno vstopiti v bolnišnico Naser v Han Junisu, ki je po četrtkovem vdoru izraelske vojske prenehala delovati. Izraelska vojska je vdrla v bolnišnico, ker naj bi se v njej skrivali borci Hamasa. Domneva se, da so tam tudi talci, ki jih je Hamas zajel v napadu na Izrael 7. oktobra lani.

Novice Bolnišnica v Gazi ne deluje več. V njej je okoli 200 bolnikov.