Nedelja, 25. 8. 2019, 16.53
5 let, 2 meseca
Iranski zunanji minister nepričakovano prispel na vrh G7
Voditelji sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) so v Biarritzu v Franciji nadaljevali srečanje, na katerem so razpravljali o svetovnem gospodarstvu, trgovini in trgovinskih sporih, kriznih žariščih in požaru v amazonskem pragozdu. Za presenečenje je poskrbel nepričakovan prihod vodje iranske diplomacije Mohameda Džavada Zarifa.
Drugi dan vrha, ki se je uradno začel s sobotno večerjo, so bile v ospredju predvsem aktualne politične krize, med drugim vprašanje skupnega nastopa do Irana in odnosi z Rusijo. V središču pozornosti so bili poleg ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi požari v amazonskem pragozdu in Trumpovo srečanje z novim britanskim premierjem Borisom Johnsonom.
Macron v ospredju pogovorov s Teheranom
Voditelji naj bi se po navedbah diplomatskih virov strinjali, da francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu poverijo, naj govori s Teheranom in nanj naslovi skupno sporočilo. Da so se voditelji strinjali glede skupnega pristopa s ciljem omiliti napetosti v odnosih z Iranom, je potrdil tudi Macron.
A je ameriški predsednik Trump kasneje ovrgel Macronove besede, češ da se o tem ni pogovarjal. Macron je nato pojasnil, da "nima formalnega mandata G7" za pogovore z Iranom in da bo vsak "še naprej deloval v svoji vlogi", je pa pozdravil dejstvo, da članice G7 sledijo enakim ciljem.
Iranski minister presenetil s svojim prihodom
Za presenečenje je danes poskrbel nenapovedan prihod iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa, ki je v Biarritz prispel na povabilo Francije, pogovori z ameriško delegacijo pa niso predvideni. Trump tudi ni hotel komentirani njegovega prihoda.
Iranski zunanji minister
Vodja iranske diplomacije je imel ob robu vrha G7 predvideno srečanje s francoskim zunanjim ministrom Jean-Yvesom Le Drianom, so sporočili iz Elizejske palače. Šlo naj bi za nadaljevanje pogovorov v okviru prizadevanj za rešitev mednarodnega jedrskega sporazuma, potem ko so od njega odstopile ZDA, delno pa je od zavez iz sporazuma odstopil tudi Iran.
Voditelji so govorili tudi o Rusiji. Strinjali so se o "okrepitvi dialoga in koordinaciji" glede trenutne krize v odnosih z Rusijo, vendar sedmerica meni, da je še prezgodaj za ponovni sprejem Rusije v skupino.
Pomoč državam, ki so jih prizadeli požari
V središču pozornosti so bili tudi požari v amazonskem pragozdu. Voditelji so se dogovorili, da bodo "čim prej" pomagali državam, ki so jih prizadeli obsežni požari, je dejal Macron, ki je požare pred dnevi označil za mednarodno krizo in se zavzel za konkretno ukrepanje vseh držav v Biarritzu v sodelovanju z državami na območju Amazonije. Kot je dodal, vzpostavljajo stik s temi državami, šlo naj bi za "tehnično in finančno pomoč", vendar podrobnosti ni razkril.
Ob robu vrha sta danes največ pozornosti vzbudili srečanji britanskega premierja Johnsona s predsednikom ZDA Trumpom in predsednikom Evropskega sveta Tuskom. V ospredju pogovorov s Trumpom so bili trgovinski odnosi in možnost sklenitve dvostranskega trgovinskega sporazuma po izstopu Velike Britanije iz EU. Trump je Johnsona označil za "pravega človeka" za to, da izpelje brexit.
Trgovinski odnosi so ena od osrednjih tem vrha skupine G7, v kateri so ZDA, Kanada, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Japonska. Zaostruje jih predvsem ameriški predsednik Trump, ki je pred odhodom v Francijo napovedal dodatne ameriške carine na kitajski uvoz blaga in uvedbo carin na francosko vino, če bo začela Francija pobirati digitalni davek, ki bi prizadel ameriške spletne velikane.
Trump je danes pohvalil pogovore z voditelji
Zanikal je, da bi bile med njimi velike razlike in da bi ga drugi voditelji silili, naj konča trgovinsko vojno. "Sploh ne, mislim, da spoštujejo trgovinsko vojno," je dejal.
Macron je v soboto poudaril, da je eden od njegovih glavnih ciljev na vrhu prepričati vse partnerje, da so trgovinske napetosti slabe za vse. "Doseči moramo neko obliko deeskalacije, stabilizirati stvari in se izogniti tej trgovinski vojni, ki poteka povsod," je povedal.
Macron in Trump sta se pred uradnim začetkom zasedanja v soboto srečala na nenapovedanem zasebnem kosilu, po katerem so iz Elizejske palače sporočili, da sta predsednika našla stične točke glede iranskega jedrskega programa, požarov v amazonskem pragozdu in trgovine.
Glede na velika razhajanja med voditelji sedmerice ni pričakovati, da bo G7 sprejela sklepno izjavo. Macron je glede na dvome o uspehu vrha kljub temu izrazil upanje, da bo vrh koristen in da bodo konkretno odgovorili na okoljske izzive.
Za varnost vrha skrbi 13 tisoč policistov, spremljajo pa ga protesti v sosednjem mestu Bayonne in okoliških krajih, saj je Biarritz povsem zaprt. Sobotnega pohoda med mestoma Hendaye in Iruna se je udeležilo 15 tisoč ljudi, večinoma nasprotnikov kapitalizma in okoljevarstvenikov, po navedbah policije pa 9.000. V nedeljo je več sto ljudi protestiralo proti okoljski politiki držav G7.
2