Iran je izpustil 11 študentov, ki so jih prijeli zaradi torkovih napadov na britansko veleposlaništvo in še eno britansko stavbo v Teheranu.
Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars so študente izpustili v sredo zvečer. Iranske oblasti tega niso potrdile, prav tako niso pojasnile razlogov za izpustitev študentov. Po iranski zakonodaji je sicer za poškodovanje tuje lastnine zagrožena do triletna zaporna kazen.
Incident še dodatno zaostril odnose med Iranom in zahodom
Incident je še dodatno zaostril odnose med Iranom in zahodnimi državami, ki so v zadnjem času precej napete že zaradi iranskega jedrskega programa. Velika Britanija je po napadih zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu in od tam umaknila vse osebje, Iran pa je pozvala, naj zapre svoje veleposlaništvo v Londonu.
Iransko zunanje ministrstvo je v sredo izrazilo obžalovanje zaradi napada, predsednik parlamenta Ali Laridžani pa je branil protestnike, češ da jih je "razjezilo obnašanje britanske vlade". Danes pa je bil Laridžani kritičen do ravnanja britanskih oblasti, češ da so se odzvale "nesprejemljivo in pretirano".
Norveška ponovno odprla svoje veleposlaništvo
Norveška pa je sporočila, da je po 24-urah ponovno odprla svoje veleposlaništvo, ki so ga zaradi varnostnih razmer zaprli v sredo, prav zaradi torkovega napada na britansko veleposlaništvo in še eno britansko stavbo v Teheranu. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica norveškega zunanjega ministrstva Hilde Steinfeld, so davi, potem ko so ponovno proučili varnostne razmere, odprli veleposlaništvo.
Veleposlanika odpoklicala tudi Italija
Državam, ki so odpoklicale svojega veleposlanika na posvetovanja v domovino, se je pridružila tudi Italija. Zunanji minister Giulio Terzi je odločitev sporočil na novinarski konferenci v Bruslju. Zunanje ministrstvo v Rimu je sicer italijanskim državljanom v Teheranu svetovalo, naj bodo previdni in naj se izogibajo mošejam, verskim sprevodom in drugim vrstam zborovanj. V sredo so svoje veleposlanike na posvetovanja poklicale Francija, Nemčija in Nizozemska.
Zunanji ministri EU zaostrili sankcije proti Siriji in Iranu
Zunanji ministri EU so medtem na zasedanju v Bruslju zaostrili sankcije proti Siriji in Iranu ter obenem zagrozili z uvedbo novih sankcij, ki bodo "resno prizadele" iranski finančni, energetski in prometni sektor. Obenem so ostro obsodili torkov napad na britansko veleposlaništvo v Teheranu in izgon britanskega veleposlanika iz Teherana.
"Nadaljni restriktivni ukrepi"
Kot piše v izjavi z zasedanja, so se ministri EU odločili za "nadaljnje restriktivne ukrepe", ki bodo omejili sposobnost sil, zvestih sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, za izvajanje brutalne represije nad protirežimskimi protestniki. Ta je po ocenah Združenih narodov terjala že več kot 3500 življenj.
Sankcije zadevajo sirski energetski, finančni, bančni in trgovinski sektor, med njimi pa so prepoved izvoza plina in opreme za naftno industrijo v Sirijo, prepoved trgovanja z obveznicami sirske vlade ter prepoved prodaje programske opreme, ki bi se lahko uporabila za nadzor nad spletno in telefonsko komunikacijo. Poleg tega so se dogovorili, da se Siriji ne odobrava posojil pod pogoji, ugodnejšimi od tistih na trgu.
Širitev črne liste
EU je poleg tega na črno listo ljudi in podjetij, ki jim je zaradi vpletenosti v represijo ali sodelovanja z al Asadovim režimom zamrznila premoženje in prepovedala potovanja, dodala 12 posameznikov in 11 pravnih oseb.
Na omenjenem seznamu je po poročanju že 74 ljudi, med njimi tudi al Asad, poleg tega pa je unija v devetih krogih sankcij proti Siriji med drugim že uvedla embargo na orožje in prepovedala uvoz surove nafte.
V zvezi z Iranom so zunanji ministri sedemindvajseterice danes ostro obsodili tako torkov napad na britansko veleposlaništvo v Teheranu kot tudi predhodno odločitev iranskih oblasti, da diplomatske odnose z Veliko Britanijo znižajo na raven odpravnikov poslov oz. da iz države izženejo britanskega veleposlanika.
"Dejanja proti Veliki Britaniji kot dejanja proti Evropski uniji kot celoti"
Kot so še zapisali v izjavi, imajo ta "dejanja proti Veliki Britaniji kot dejanja proti Evropski uniji kot celoti", zato "EU v odgovor sprejema ustrezne ukrepe".
Konflikt zaradi iranskega jedrskega programa z grožnjo EU, da prepove uvoz iranske nafte in odreže iranski finančni sistem, dobiva nove razsežnosti. Doslej se je namreč unija prepovedi uvoza iranske nafte izogibala, saj je predvsem Grčija od nje močno odvisna. EU zaradi nasprotovanja Aten očitno še vedno ni dosegla dogovora o tej prepovedi, a mu je po izjavah ministrov sodeč vse bližje.
1
