Ikeine hiše za begunska taborišča

Begunska taborišča Združenih narodov so povsod po svetu enaka, ne glede na vremenske pogoje države, v kateri so postavljena. Življenjska doba povprečnega šotora v begunskem centru je pol leta, a nekateri begunci v njih živijo tudi nekaj let.

Tako zaradi vremena kot zaradi trajnosti so se pri ZN-ju odločili, da v taboru v Etiopiji spet postavili hišice, ki so jih oblikovali pri Ikei. Poleg tega naj bi te pripomogle k večji zasebnosti beguncev, saj jim je s šotori ponoči ne morejo vedno zagotoviti.

"Izdelali so jih prav za primer izjemnih razmer," je povedal Rocco Nuri, tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce Združenih narodov.

Pobudo za izdelavo bivališč je dala švedska begunska organizacija Refugee Housing Unit, katere ustanoviteljica je tudi Ikea. Nove hišice so izdelovali kar tri leta, ves projekt pa je stal 3,4 milijone evrov. Po svoje se zdi logično, da pri izdelavi sodeluje Ikea – sestavljanje bivališča je podobno sestavljanju omare za knjige. Vsaka hišica tehta sto kilogramov, sestavita pa jo lahko dva človeka. Stene so narejene iz lahke plastike, povezujejo jih kovinske sponke in palice. Za postavitev hišice je tako kot pri vsem Ikeinem pohištvu potrebno le eno orodje in veliko potrpljenja.

Najpomembnejša prednost hišic je trpežnost. "Težava pa je v tem, da so narejene iz plastike in niso prilagojene lokalnim značilnostim," je za Deutche Welle opozoril Dirk Donath, profesor arhitekture na univerzi Bauhaus v Weimerju.

Cenejše kot šotor Profesor Donath je pet let sodeloval z univerzo v Adis Abebi v projektu nastanitve revnih prebivalcev rastoče metropole. Prav tako je poskušal najdi alternativo šotorom v begunskih taboriščih. Predlagal je, da bi za gradnjo zavetišč uporabili lokalne materiale in tehnike gradnje. "Uporabili smo na primer stare vreče, jih napolnili s peskom in zgradili hiše," je navedel.

Toda kljub uporabi lokalnih materialov hiše iz peska niso bile sprejete kot rešitev. Tudi drugi tradicionalni načini gradnje, na primer hiše iz bambusa in gline, niso poželi navdušenja. Težava, ki jo je opazil v begunskem taborišču Dollo Ado, je tudi, da niso vsi begunci navdušeni nad tem, da bi si morali sami zgraditi bivališče. Večina jih pričakuje, da bodo hiše ali šotori že postavljeni.

Zato so plastične hišice Ikee dobra rešitev. Njihova življenjska doba naj bi bila približno tri leta. Na strehi imajo sončne celice, tako da proizvajajo dovolj elektrike za luči in druge naprave. Omogočajo več zasebnosti, bolj so podobne domu. Lažje jih je tudi popraviti ali zložiti in preseliti.

Pri Visokem komisariatu ZN-ja za begunce pravijo, da se bodo hišice prijele in počasi zamenjale šotore v begunskih taboriščih po svetu. Ne nazadnje so tudi cenejše kot šotori: ena stane tisoč evrov.