Četrtek, 6. 8. 2026, 7.21
5 dni, 3 ure
Nova Mehika toži Trumpovo vlado zaradi oviranja preiskave, povezane z Epsteinovim rančem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
Primer je pomemben tudi zato, ker bi Nova Mehika lahko bila ena zadnjih jurisdikcij, kjer bi bilo mogoče kazensko preganjati domnevne Epsteinove sostorilce.
Ameriška zvezna država Nova Mehika je v sredo vložila tožbo proti pravosodnemu ministrstvu vlade predsednika Donalda Trumpa in vršilcu dolžnosti pravosodnega ministra Toddu Blanchu zaradi oviranja državne preiskave kaznivih dejanj pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina na ranču Zorro, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pravosodni minister Nove Mehike Raul Torrez je sporočil, da je njegov urad pri pridobivanju informacij naletel na velik odpor zveznega pravosodnega ministrstva, kar se mu je zdelo nenavadno, saj državni in zvezni tožilci pri preiskavah istih primerov običajno sodelujejo. Kot navaja tožba, je Blanchevo ministrstvo zahtevalo, naj vse prošnje za informacije vložijo po uradni poti, nato pa jih je po prejemu zavrnilo.
V tožbi piše, da takšno sistematično oviranje preiskave povzroča nadaljnjo škodo Epsteinovim žrtvam in hkrati škodi javnemu interesu. Torrez zato od sodišča zahteva, naj zvezni vladi odredi predajo vseh relevantnih dokumentov. Tožbo je vložil na dan, ko je njegov urad objavil predhodno poročilo o lastni preiskavi Epsteina.
Zlorabe na ranču
Epstein je ranč Zorro v kraju Stanley v Novi Mehiki kupil leta 1993. Na sojenju Ghislaine Maxwell leta 2021 so priče povedale, da naj bi bilo na posestvu več žensk žrtev hudih spolnih zlorab. Maxwell prestaja 20-letno zaporno kazen zaradi trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje.
Posestvo je bilo medtem prodano in preimenovano. Novi lastnik Donald Huffines, ki kandidira za republikanskega kandidata za državnega nadzornika javnih financ v Teksasu, je napovedal, da ga namerava preurediti v krščanski duhovni center.
Tožba prihaja v času, ko objave dokumentov o Epsteinu v skladu z zakonom o preglednosti Epsteinovih dosjejev še naprej sprožajo kritike tako preživelih žrtev kot članov ameriškega kongresa iz obeh političnih strank. Ti Blanchu in pravosodnemu ministrstvu očitajo, da v že objavljenih dokumentih niso ustrezno zakrili identitet žrtev, po drugi strani pa naj bi zakrili imena domnevnih Epsteinovih sostorilcev. Približno dva milijona strani dokumentov pa še vedno ostaja zapečatenih.
