Hrvaška je postala 28. članica Evropske unije. Številni izzivi pa se v krogu evropske družine ne zdijo nič manjši.
Hrvaška je 1. julija 2013 postala polnopravna članica Evropske unije in po Sloveniji druga država izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, ki ji je to uspelo. Slavja na osrednjem zagrebškem trgu bana Josipa Jelačića se je udeležilo več tisoč ljudi ter 170 visokih tujih gostov, med drugim vsi najvišji predstavniki Evropske unije, 15 predsednikov in 13 predsednikov vlad. Natanko opolnoči je zadonela Oda radosti in množici dala vedeti, da se začenja nova, evropska prihodnost.
Ni več navdušenja nad evropsko idejo
Pa vendar prave evforije med samo prireditvijo ni bilo čutiti. Hrvaški premier Zoran Milanović je ob svojem nagovoru poudaril, da je "Hrvaška država racionalnih ljudi". Če si drznemo malce nekritično posploševati, lahko rečemo, da hrvaški državljani o Evropski uniji res razmišljajo vsaj racionalno, če že ne zaskrbljeno. "Videli bomo, kako bo. Sama Unija še ne prinaša razcveta, to smo spoznali pri vas, Slovencih," je poudaril 23-letni Zagrebčan, ki še ne ve, kaj bo počel po končanem študiju ekonomije. "Upam, da bom dobil delo," pravi.
Odkar smo leta 2004 v Evropsko unijo v paketu desetih držav vstopili Slovenci, se je pač marsikaj spremenilo. Gospodarska kriza je navdušenje nad evropsko idejo spremenila v pesimizem in zdi se, da se v zadnjih letih pogovori o Evropski uniji večkrat končajo pri odcepljanju kot o pridruževanju. Seveda je bilo v sicer razmeroma ravnodušni množici najti tudi tiste bolj zagrizene evropske navijače. "Jasno, da potrebujemo Evropsko unijo, saj smo Evropejci, mar ne?" je bil prepričan starejši gospod, ki se je z ženo na prireditev pripeljal celo iz Karlovca.
Pri udeležencih slovesnosti je bilo opaziti malo evropskih simbolov, je pa pod enim izmed odrov rajala enotna skupina mladih s povsem evropskimi opravami. Po drugi strani so hrvaški policisti že kak kilometer pred samim prizoriščem dogajanja obkolili skupino evroskeptičnih protestnikov, ki jim je bil prihod na prireditev očitno prepovedan. "Obravnavajo jih, kot da so največji kriminalci," je pripomnila gospa, ki je opazovala dogajanje.
Temeljite priprave
Oblasti so poskrbele, da nič ne bi moglo zmotiti evropskega slavja. Naši južni sosedje so organizacijo vzeli nadvse resno, trg je bil zaradi temeljitih priprav povsem zaprt kar tri ure pred prireditvijo. Po širšem središču mesta je patruljiralo več kot tisoč policistov, vsakega obiskovalca pa so pred vstopom na prizorišče skrbno pregledali. Zaradi varnostnih razlogov so bili zaprti vsi lokali in trgovine na osrednjem trgu ter številne okoliške ulice.
2Cellos požela največji aplavz večera
Prireditelji so sestavili pester zabavni in kulturni program. Nastopilo je več glasbenih in plesnih skupin, kar štirje odri so skrbeli za to, da so se obiskovalci lahko zabavali do jutranjih ur. Med 700 nastopajočimi je bil tudi slovensko-hrvaški godalni dvojec 2Cellos, ki je za svoj nekajminutni nastop bržkone požel kar največji aplavz večera. Kot kulisa dogajanja so služile okoliške stavbe, kjer se je odvijala projekcija hrvaških naravnih lepot in znamenitosti, ki jo je sporadično prekinjalo plapolanje ogromne hrvaške zastave.
Ob enajsti uri se je pozornost množice, ki se je ob prehodu z zabavnih na resnejše evropske teme kaj hitro "postarala", preusmerila na drug del trga, na tribuno, kjer so se do tedaj že posedli vsi visoki gostje z evropskimi voditelji Manuelom Barrosom, Hermanom Van Rompuyem in Martinom Schulzem na čelu. Na govorniškem odru so se poleg njih zvrstili še prej omenjeni Milanović, hrvaški predsednik Ivo Josipović, namestnik predsednika irske vlade Eamon Gilmore in predsednica Litve Dalia Grybauskaite.
Eden za drugim so poudarjali, da je Hrvaška zdaj članica velike evropske družine in da bomo skupaj dosegli in premagali vse izzive. Vprašanje pa, ali s(m)o jim vsi navzoči tudi verjeli.
2
