Hrvaški mafijski umori

V Zagrebu se je v nedeljo zjutraj zgodil pravi mafijski umor. Na ulici so napadalci ob osmih zjutraj, ko se je vračal domov iz cerkve, ustavili avtomobil Vinka Žuljevića Klice, ki ga že več let povezujejo z eno od zagrebških mafijskih združb, ga zvlekli iz vozila in ustrelili. Nato so pobegnili z avtomobilom in motorjem. Policija ne izključuje, da je motiv umora povezan s posli zunaj Hrvaške. "Kriminal je v Zagrebu že od nekdaj in vedno bo. Prezgodaj je trditi, da je bil umor rezultat trenutnega obračuna ali da je posledica dogodkov iz preteklosti," je za Nova TV dejal eden vodilnih hrvaških kriminalistov Dubravko Klarić.

Mafijski umor kot samoobramba Vinko Žuljević Klico je bil povezan z mafijskim klanom, ki ga je vodil Vjeko Sliško – marca 2001 so tudi njega ustrelili na ulicah Zagreba. V javnosti je Klica, ki je bil sicer upokojeni častnik hrvaške vojske z mračno preteklostjo vojne v Bosni, postal znan med sojenjem za umor Bolgara Veselina Marinova leta 2002. Marinov je bil zaščitena priča v sodnem procesu proti kriminalnim združbam, bil pa naj bi celo obveščevalni agent. Ubili so ga v baru sredi Zagreba, deset dni pred pričanjem, vanj pa je pet nabojev iz neposredne bližine v glavo izstrelil prav Klica. Pozneje so ga na sodišču oprostili, češ da je streljal v samoobrambi.

Od umora Marinova se je povzpel na lestvici mafijskih šefov. Po poročilih Uskoka je bil Klico vodja ene od petih zagrebških mafijskih združb. Imel je dobre zveze s politiki, estradniki in podjetniki. Sprva se je specializiral za varovanje, v zadnjem času pa so bili njegovi posli razvejani po vsej Evropi. Hrvaška obveščevalna služba je že pred nekaj leti v poročilu sumila, da njegovi ljudje sodelujejo v mednarodni trgovini z orožjem – delovali naj bi na črnem trgu prodaje orožja iz držav nekdanjega vzhodnega bloka v afriške države.

V začetku leta sta na Češkem izginila dva njegova sodelavca, ki naj bi umrla v eksploziji v hiši nekdanjega prijatelja mafijskega šefa Sliška. Policija pa preiskuje tudi, ali je bil njegov umor posledica mafijske vojne, ki že dve leti plamti v Tuzli, ena od vpletenih mafijskih skupin pa se je od tam preselila v Zagreb.

Belgijski plačani morilec

Nedeljski umor Vinka Žuljevića Klice pa je le še eden od nizov mafijskih umorov na Hrvaškem. V zadnjih petnajstih letih so jih našteli več kot 40, v večini primerov so morilci ostali neznani, žrtve so bile umorjene s streljanjem, veliko likvidacij pa je povezanih z obračuni med dvema klanoma.

Vodja enega izmed njih, Zlatko Bagarič, je bil umorjen leta 1998 pred barom NK Dubrava. Veljal je za najbolj okrutnega hrvaškega mafijskega šefa in botra srbskega šefa Ljube Zemunca. Strelca so ujeli, obsojen je bil na tri leta in pol zapora.

Temu umoru je sledilo nekaj maščevalnih umorov. Tri leta pozneje so ubili tudi šefa nasprotnega klana Vjeka Sliška, na katerega so že prej štirikrat skušali izvesti atentat. Enkrat so celo z minometom streljali v njegov avto, drugič je bil ob poskusu atentata ustreljen nedolžni mimoidoči. Nazadnje so mafijskega šefa ubili sredi Zagreba, na Cvjetnem trgu. Ubil ga je belgijski plačani morilec James Cappiau, njega pa je na mestu umora ubil Sliškov osebni stražar. Za sodelovanje pri umoru so obsodili še dva sokrivca, ki sta organizirala umor in za 200 tisoč nemških mark najela morilca, čeprav pravega naročnika nikoli niso našli. Devet let zapora pa je dobil tudi telesni stražar, ki je ubil plačanega morilca. Dve leti pozneje so v Buničevi ulici v Zagrebu ustrelili še Sliškovega brata Marka.

Tobačna mafija umorila urednika? Najodmevnejši hrvaški mafijski umor pa je bil atentat na lastnika in urednika tednika Nacional Iva Pukanića oktobra 2008. Pod njegov avtomobil so nastavili bombo, v eksploziji pa je umrl tudi njegov kolega Niko Franjić. Kako resno so mislili morilci, priča dejstvo, da so imeli v skupini tudi ostrostrelca, ki bi Pukanića ubil, če bi bomba zatajila.

Čeprav so bili nekateri udeleženci v tem umoru obsojeni na visoke zaporne kazni, še vedno ni znan pravi motiv umora. Tudi hrvaško sodišče je na sojenju atentatorju Robertu Matanću in posredniku Slobodanu Đuroviću ugotovilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj je bil motiv umora. Ve pa se, da je za umor milijon in pol evrov plačal srbski mafijec Sreten Jocić, imenovan Joca Amsterdam, ne ve pa se, v čigavem imenu. Pukanićev kolega z Nacionala, novinar Berislav Jelinić, v knjigi o njegovem umoru trdi, da je umor naročila tobačna mafija, ki so jo pri časopisu tedaj raziskovali.

Povezave s Srbi in Slovenci Verjetno najokrutnejši hrvaški mafijski umor pa se je zgodil leta 2010, ko so v zagrebškem jezeru Jarun našli razkosano truplo Cvetka Simića. Tudi motiva za njegov umor nikoli niso razkrili, so pa odkrili morilca. Tri leta pozneje je na sojenju članom zemunskega klana v Beogradu Simićeva vdova izjavila, da ga je ubil Sretko Kalinić Zver, ker naj bi z njim imela afero, ni pa se hotela ločiti od moža. Zver je sicer priznal, da je ubil Simića, a ne zaradi ljubosumja. Za ta umor, sodelovanje pri atentatu na srbskega premierja Zorana Đinđića in druga kriminalna dejanja je bil obsojen na 40 let zapora.

V enega zadnjih odmevnih mafijskih umorov na Hrvaškem pa so vpleteni tudi slovenski kriminalci. 24. marca 2012 so pred lokalom Princ student v Zagrebu ustrelili Davorja Golubića, ki je bil v Sloveniji obsojen zaradi ponarejanja evrov, bil pa je udeležen tudi v narkoseansi v hotelu Otočec, kjer je prevelik odmerek kokaina vzela njegova prijateljica. Povezan naj bi bil s tako imenovano balkansko navezo, združbo preprodajalcev drog iz Srbije, Črne gore in Slovenije, ki so jih pozneje v skupni akciji aretirali v vseh treh državah. Čeprav njegov morilec ni znan, naj bi ga po navedbah Večernega lista umorili, ker je slovenskemu delu balkanske naveze dolgoval plačilo za 15 kilogramov kokaina.