"Hrvaška vojska se nima nikomur za opravičevati"

Ob tem je predsednik sabora Luka Bebić dejal, da se hrvaška vojska nima nikomur za opravičevati, ker si je med Nevihto prizadevala za vrnitev ustavnega in pravnega reda na svojem ozemlju. "Hrvaška se bo opravičila za to, kar je storila na ozemlju Srbije, vendar mi nismo stopili v Srbijo," je izpostavil Bebić ter dodal, da bi danes nekateri želeli pozabiti na zmagoviti duh, ki ga je Hrvaški prinesla veličastna zmaga v Nevihti. Očitki med Beogradom in Zagrebom Zadnje dni so se namreč zvrstili očitki med Beogradom in Zagrebom glede operacije. Srbski predsednik Boris Tadić je pred dnevi namreč pozval, da bi se morala Hrvaška opravičiti za zločine, storjene nad Srbi med vojaško operacijo Nevihta leta 1995. V Zagrebu so menili drugače. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v odzivu dejal, da bi moral Tadić pri tovrstnih izjavah upoštevati, da je bila Hrvaški celotna vojna vsiljena.

Hrvaški premier Ivo Sanader je ocenil, da se Hrvaška z današnjim dnem spominja 13. obletnice vojaške operacije Nevihta, ki je eden najpomembnejših datumov v njeni zgodovini. Izpostavil je, da je 5. avgust tudi najboljši datum za obeležitev dneva hrvaških veteranov. Sanader se je še poklonil vsem, ki so si prizadevali za obrambo domovine, ter spomnil, da brez operacije Nevihta ne bi bilo današnjih uspehov hrvaške zunanje politike.

Nevihta se je uradno končala 8. avgusta Vojaško-policijska operacija Nevihta se je začela 4. avgusta ob 5. uri zjutraj s splošnim napadom na 630 kilometrov dolgi bojni črti na zasedenih območjih Dalmatinske Zagore, Like, Korduna in Banije. Hrvaške sile so prvi dan samo v nekaj urah izstrelile kakih dva tisoč izstrelkov na Knin, 5. avgusta pa so že vstopile v zapuščeno mesto. Nevihta se je uradno končala 8. avgusta, ko se je 21. korpus srbske vojske Krajine predal hrvaškim silam. Z njo pa se je končal tudi vojaško-politični konflikt med krajinskimi Srbi in hrvaškimi oblastmi, ki se je začel poleti leta 1990.

V operaciji je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov, od katerih jih je bila polovica vojnih obveznikov. Sile krajinskih Srbov pa so štele 30.000 do 40.000 pripadnikov. Po hrvaških neodvisnih virih je bilo med Nevihto ubitih ali pa je pogrešanih 263 hrvaških vojakov, 1500 jih je bilo ranjenih. Na srbski strani pa naj bi bilo v operaciji po hrvaških navedbah ubitih več kot 500 vojakov, 2000 pa jih je bilo ranjenih. Po srbskih ocenah naj bi bilo sicer ubitih med 1500 do 2000 Srbov.

Pred in po operaciji je iz Krajine pobegnila večina srbskega civilnega prebivalstva. Ocene se po hrvaških podatkih gibljejo okoli 90.000 ljudi, po srbskih ocenah pa od 120.000 do 250.000.