Sreda, 8. 10. 2025, 12.01
2 tedna, 6 dni
Histerija v Moskvi: našli so novega sovražnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Leta 2012 je Vladimir Putin zagovarjal prostotrgovinsko območje od Dublina do Vladivostoka, zdaj pa spodbuja trditve, da Evropa ogroža Rusijo.
V zadnjih tednih je histerija proti Evropi oziroma EU v Rusiji dobila zaskrbljujoče razsežnosti, še posebej če se spomnimo, da je podobna propagandna mrzlica proti Ukrajini izbruhnila pred napadom na to državo, piše hrvaški Jutarnji list.
Ruski namestnik zunanjega ministra Aleksander Gruško pravi, da se Evropa pripravlja na vojno z Rusijo, Putinov vojni hujskač Dmitrij Medvedjev pa pravi, da je Evropa postala največji sovražnik Rusije, piše zgoraj omenjeni hrvaški medij.
Ščuvanje ruskega javnega mnenja proti Evropi
Tudi ruski oblasti zvesti politični analitiki trdijo, da je bila Evropa vedno proti Rusiji, da je grožnja preživetju in obstoju Rusije, da si Evropa želi propada Rusije, da bi si lahko prilastila njena naravna bogastva.
Kot piše Jutarnji list, je pobudo za takšne napade na Evropo dal sam ruski predsednik Vladimir Putin, ki je nedavni konferenci Valdaj odkrito napadel Evropo, češ da je kriva za to, da vojna v Ukrajini še vedno traja. Pri tem Putin premeteno pozablja, da je on tisti, ki je februarja 2022 začel vojno z agresijo na svojo zahodno sosedo.
Evropsko-rusko sodelovanje v preteklosti
Še pred desetletji je bilo vse drugače: Evropa oziroma EU je bila največja zaveznica in sodelavka Rusije, iz Moskve pa so prihajale ponudbe, da se Rusija pridruži Natu in z EU praktično tvori enotno politično in gospodarsko entiteto.
Leta 2010 so se na vrhu v Deauvillu v Franciji sestali tedanji voditelji Rusije, Francije in Nemčije – Dmitrij Medvedjev, Nicolas Sarkozy in Angela Merkel. To so bila leta, ko se je zdelo, da lahko EU in Rusija sodelujeta.
V svojem prvem mandatu, ki se je začel leta 2000, je Putin dejal, da Rusijo vidi kot članico Nata. Evropa in Zahod torej nista bila večna ruska sovražnika, kot zdaj trdijo Putinovi medijski operativci.
Zahod in Evropa sodelujeta z Rusijo
Leta 1998 je bila Rusija sprejeta v G7, skupino najrazvitejših zahodnih držav. Ta je s pridružitvijo Rusije postala skupina G8, Putin pa je leta 2006 v svojem rodnem Sankt Peterburgu gostil vrh te skupine. Rusija je bila članica G8 do leta 2014, ko so jo zaradi zasedbe Krima izključili.
V preteklosti so bili tesnejši tudi odnosi med EU in Rusijo. Na srečanju v Rostovu na Donu spomladi 2010 je bil med EU in Rusijo podpisan ambiciozen projekt o Partnerstvu za modernizacijo, ki naj bi tesneje gospodarsko povezal EU in Rusijo.
Putin za prostotrgovinski prostor od Dublina do Vladivostoka
Oktobra 2010 so se na skupnem rusko-nemško-francoskem vrhu v mestu Deauville srečali tedanji ruski predsednik Medvedjev, takratna nemška kanclerka Angela Merkel in takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
Uvod v ukrajinsko krizo, ki je dosegla vrh z ruskim vsesplošnim napadom na Ukrajino februarja 2022, se je začel jeseni 2013 s Putinovo zahtevo tedanjemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, da ne sme podpisati pridružitvenega sporazuma z EU.
Novembra 2010 je Putin (takrat je bil ruski premier) v članku, objavljenem v Süddeutsche Zeitungu, nemški javnosti predstavil pobudo o oblikovanju prostotrgovinskega območja od Lizbone do Vladivostoka. Leta 2012 je Rusija vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
Rusija prepreči ukrajinsko približevanje EU
Toda leta 2013 je Kremelj tedanjemu proruskemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču dobesedno prepovedal podpis pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in EU, kar je sprožilo v Ukrajini množične proteste, ki so pripeljali do strmoglavljanja Janukoviča z oblasti v začetku leta 2014. Putin se je odzval s priključitvijo Krima in podporo proruskim separatistom v Donbasu.
Kot piše Jutarnji list, so sporne tudi ruske obtožbe, da je Evropa vedno želela Rusijo ekonomsko spraviti na kolena. V Baltiku sta bila namreč zgrajena dva strateško ključna plinovoda – Severni tok 1 in Severni tok 2, po katerih je Rusija dobavljala plin v Evropo oziroma Nemčijo.
Ruska taktika proti Evropi
Ruska politika trenutno počiva na treh glavnih stebrih, kot navaja Economist: destabilizacija in razbijanje enotnosti EU in Nata, preprečevanje pomoči Ukrajini in na splošno diskreditacija evropskih vrednot in liberalne demokracije.
Zato Rusija podpira in celo financira najbolj radikalne desničarske stranke v Evropi. Da misli resno, dokazuje tudi nedavni vrh evropskih in južnoameriških skrajno desnih strank v Sankt Peterburgu (med njimi sta bila tudi grška Zlata zora in italijanska Forza Nouva), še piše Jutarnji list.
