Grki slavijo starodavne bogove

Vsako leto na gori Olimp priredijo Prometejev festival. Z njim želi Gibanje za vrnitev helenizma opozoriti, da so Grki že 16 stoletij okupirani s krščanstvom. Gibanje se zavzema, da bi se v Grčijo znova vrnile religija, filozofija in vrednote stare Grčije.

"Ljudje se želijo identificirati z nečim iz preteklosti, z nečim, iz česar izviramo, tako da bi vedeli, kam gremo," je za BBC dejal Exsekias Trivoulides, kipar in zvesti privrženec gibanja: "Če ne poznamo svoje preteklosti, ne vemo, kakšna je naša prihodnost."

Gibanje je leta 1996 ustanovil filozof Tryphon Olympios. Ob nastanku so naleteli na ogorčenje pravoslavne cerkve, ki jih je označila za "nekaj ubogih prebujevalcev degenerirane mrtve religije". Od takrat so se odnosi z večinsko cerkvijo izboljšali. "Sprava so nas razumeli kot svojo konkurenco, zdaj so uvideli, da nismo satanisti ali pogani," je razložil ustanovitelj gibanja: "Smo miroljubni ljudje, ki zagovarjamo ideje, koristne za družbo. Kriza, ki nas je doletela, je dober čas za premislek o vrednotah, ki vodijo našo družbo."

Gibanje za vrnitev helenizma se je osredotočilo na 12 glavnih starogrških bogov. V resnici ne molijo k Zevsu, Heri in k drugim božanstvom. Starogrška božanstva razumejo kot utelešenje vrednot, kot so lepota, zdravje ali modrost.

V gibanju so ljudje različnih družbenih slojev. Med njimi so sledilci gibanj new agea, levičarji, ki prezirajo moč pravoslavne cerkve, pa tudi grški nacionalisti, ki menijo, da je krščanstvo uničilo vse, kar je bilo resnično grškega.

Na srečanjih, kot je Prometejev festival, izvajajo ceremonije in javne molitve. Prav na tem festivalu so praznovali dve poroki in slovesnost preimenovanja, na kateri člani dobijo stara imena, kot so Kalista, Hermis ali Orfej. Tako naj bi se očistili krščanskih imen.

Za tempelj bi morali prositi škofa Država uradno ne priznava nobenega od teh ritualov. Največji kamen spotike med gibanjem in državo pa je dovoljenje, da bi lahko rituale izvajali v starodavnih templjih. Če bi hoteli zgraditi nov tempelj, bi po zdajšnji zakonodaji potrebovali dovoljenje pravoslavnega škofa. V upanju, da bi lahko formalizirali svoj status, si želijo, da bi starodavna verovanja uvrstili med etnične religije Grčije.

Toda to bi podprlo le malo Grkov. Čeprav le malo Grkov zares hodi v cerkve, je pravoslavje temelj grške identitete. "Verovanje v starogrške bogove je za večino Grkov le zanimiva posebnost," meni sociolog Victor Roudometof, strokovnjak za grško religijo.

Raziskovalci tudi menijo, da je vrednostni sistem starih Grkov nemogoče prenesti v sodoben čas. "To je naravnost smešno," trdi Robert Parker, profesor stare zgodovine na univerzi v Oxfordu: "Ure ne morete zavrteti nazaj in družbe spremeniti v nekaj, kar je bilo v davnih časih." Opomnil jena primer, da je bil Prometej v grški mitologiji zelo obroben lik, ki nikoli ni imel svojega festivala.

Brez žrtvovanja bikov Drugi zgodovinarji menijo, da imajo ta in podobne skupine, ki idealizirajo starogrško religijo, malo skupnega z etiko in moralo te družbe. "Sistem božanstev v Stari Grčiji je deloval po načelu quid pro quo – ljudje so priznali, da obstajajo, in so jim občasno kaj darovali, božanstva pa so v zameno za to skrbela za dobrobit ljudi. Tak način razmišljanja je v sodobni družbi zastarel," meni Peter Jones, soustanovitelj društva Prijatelji klasicizma.

V stari Grčiji je bilo ritualno žrtvovanje živali nekaj običajnega. Pred vsakim templjem so rezali vratove bikom. Današnji sledilci starih božanstev pa bogovom ponujajo cvetje, mleko, sadje in med.

Pripadniki gibanja se zavedajo, da jih družba vidi le kot posebneže. Toda trdijo, da se grška družba spreminja. "Sprva so se iz nas norčevali, potem so nas ignorirali, zdaj jih zanimamo," je dejal davčni svetovalec Persis Argyros, ki je član gibanja že od njegovih začetkov: "Postali smo preveliki, da bi nas ignorirali."