Grčiji zmanjkuje gotovine za plače in pokojnine

"Rezerv gotovine skoraj ni več. Tvegano je govoriti o tem, za koliko časa bodo še zadostovale, saj je to odvisno od proračunskih prihodkov in odhodkov," je dejal Staikouras za grško NET TV in dodal, da je finančni položaj Grčije skrb zbujajoč. "Nedvomno smo na robu, nismo prejeli tranše pomoči, ki naj bi jo, in imamo obveznice, ki zapadejo v plačilo 20. avgusta," je opozoril. Evropski partnerji so Atenam večkrat obljubili, da bodo sredstva izplačana avgusta, ko mora Grčija plačati obveznice v vrednosti 3,2 milijarde evrov, a podrobnosti o financiranju niso znane. Če Grčija ne bo prejela nove tranše posojila, vredne 31,5 milijarde evrov, ne bo imela sredstev za servisiranje javnega dolga, zmanjkalo pa ji bo tudi denarja za izplačilo plač in pokojnin. Grčija trenutno črpa sredstva že iz drugega programa pomoči mednarodnih partneric in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), potrjenega konec februarja letos. Skupaj naj bi prejela okoli 240 milijard evrov, zasebni upniki pa so ji poleg tega odpisali za več kot 100 milijard evrov dolgov. Mednarodni upniki so prejšnji teden povečali pritisk na Atene in napovedali, da novega denarja ne bo, dokler ne bo končana ocena sprejetih reform v Grčiji.

Atene so se že večkrat za las izognile bankrotu, saj je vladi do zdaj vedno uspelo odložiti nekatera plačila in izdale obveznice, dokler ni prišla pomoč. Ocena napredka pri izvajanju reform v Grčiji naj ne bi bila končana pred septembrom. Da bi bila negotovost še večja, se grškim političnim voditeljem ni uspelo zediniti o 11,5 milijarde evrov težkem varčevalnem paketu za leti 2013 in 2014, ki ga morajo sprejeti v zameno za zadovoljitev mednarodnih upnikov. Koalicijskim partnerjem namreč ukrepov, ki bi jih morale Atene pripraviti že junija, še ni uspelo oblikovati.

"Sledimo edini poti, ki lahko Grčiji zagotovi obstanek v območju evra. To poskušamo doseči z najmanj žrtvovanja. Ukrepe bomo imeli pripravljene avgusta," je zatrdil tiskovni predstavnik grške vlade. Vladni partnerji so se sicer strinjali glede splošne državne strategije, med drugim o tem, da bi bilo treba zaprositi za dveletno podaljšanje programa reform in varčevalnih ukrepov.

Dvig upokojitvene starosti, znižanje ugodnosti, plač in pokojnin Koalicijski zavezniki naj bi po navedbah medijev soglašali o večini ukrepov, premišljevali pa naj bi še o znižanju plač in pokojnin, s čimer naj bi privarčevali 1,5 milijarde evrov. Poleg tega bi lahko zvišali upokojitveno starost s 65 na 67 let. Grški mediji pišejo še, da so med ukrepi znižanje raznih ugodnosti iz državne blagajne, znižanje zgornjih meja pri izjemah za davke in odpuščanje pogodbeno zaposlenih v javnem sektorju.

V kabinetu grškega predsednika vlade so pojasnili, da se je Antonis Samaras znova sestal s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oziroma trojice, ki naj bi se srečala tudi s Samarasovim koalicijskim partnerjem Evangelosom Venizelosom, ta je na čelu socialistične stranke Pasok. Trojica, ki se je v grško prestolnico vrnila pretekli torek, bo tam ostala vse do končnega oblikovanja paketa in pri tem tudi pomagala. Septembrsko poročilo trojke naj bi bilo odločujoče za to, ali bo Grčija ostala v evroobmočju.