Gejem v Albaniji je lepše kot v Sloveniji

"Zemljevid ILGA Europe odraža dejstvo, da smo v Sloveniji zamudili že kar nekaj vlakov, ki peljejo k večji enakopravnosti LGBT-oseb," meni sociolog Roman Kuhar ob pogledu na mavrični zemljevid ILGA, mednarodne organizacije, ki se zavzema za enakopravnost istospolno usmerjenih. Organizacija v raziskavi primerja politično in pravno ureditev držav, predvsem tisti del, ki neposredno vpliva na uživanje človekovih pravic istospolno usmerjenih.

Na zemljevidu za leto 2014 smo med 49 evropskimi državami uvrščeni na 19. mesto. Pred nami so države, kot so Albanija, Hrvaška in Črna gora. Rezultate vsakoletne raziskave so tudi letos objavili 17. maja, na mednarodni dan boja proti homofobiji. "Mavrični zemljevid IGLA za leto 2014 prikazuje, da se je v Evropi izboljšalo stanje človekovih pravic istospolno usmerjenih, vendar je pravni okvir zagotavljanja teh pravic precej različen od države do države in odvisen od politične volje," je zemljevid za britanski Independent komentirala Gabi Calleja, predsednica izvršnega odbora ILGA Europe.

Prva Velika Britanija "Resnici na ljubo zemljevid meri zgolj pravno ureditev, ne pa tudi družbenega odnosa do LGBT-populacije," je opozoril Roman Kuhar.

Ocenjevanje držav je namreč razdeljeno na šest področij od politike azila, družinske zakonodaje, zakonodaje s področja enakosti, svobode izražanja in zbiranja, pravnih okvirov v primeru spremembe spola do zakonodaje, ki sankcionira sovražni govor. Idealno bi bilo, če bi država najvišje ocene dosegla na vseh področjih in tako dobila 100-odstotno oceno.

Letos je na vrhu Velika Britanija, ki je dosegla 82 odstotkov, saj je bila v vseh šestih kategorijah ocenjevanja najbolje ocenjena. Velika Britanija je bila tudi lani evropska država z najugodnejšim pravnim sistemom za istospolno usmerjene. Letos so Britanci dobili celo za pet odstotkov višjo oceno, predvsem zaradi omogočanja porok istospolno usmerjenih parterjev.

Na zadnjem mestu Rusija Velik skok je naredila tudi Belgija, ki je letos uvrščena na drugo mesto z 78 odstotki točk, kar je 11 odstotkov več, kot so dosegli lani. Boljšo oceno so si prislužili predvsem zaradi zaostrene zakonodaje na področju sankcioniranja sovražnega govora.

Med prvimi petimi državami so še Španija z oceno 73 odstotkov, Nizozemska, Norveška in Portugalska z enako oceno 70 odstotkov ter Švedska, Finska in Islandija z oceno 65 odstotkov.

Na zadnjem mestu ni presenečenj: Rusija se je izkazala za najslabšo državo za življenje istospolno usmerjenih in dobila le šest odstotkov točk. Malo nad njo so Monako, Armenija in Azerbajdžan z desetimi odstotki točk.

Najvišji skok v primerjavi z lani je uspel Malti, ki je dosegla 22 odstotkov več točk kot lani in se uvrstila na 11. mesto. Tudi Črna gora je dobila 20 odstotkov višjo oceno kot lani in pristala na 16. mestu.

Slovenija pod evropskih povprečjem Kar je višje, kot je uvrščena Slovenija, ki je s 35 odstotki dobljenih točk pod evropskim povprečjem. To za vse evropske države znaša 36 odstotkov, za države v Evropski skupnosti pa 46 odstotkov točk.

Roman Kuhar opozarja, da je tako predvsem zaradi počasnega sprejemanja zakonodaje: "V parlamentu je trenutno že peti predlog za pravno ureditev istospolnih partnerstev, vendar tudi ta predlog zaradi padca vlade na bo sprejet. Leta 2005 je bil sprejet najslabši predlog med omenjenimi petimi. Takrat smo dobili Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti in za nekaj kratkih trenutkov postali vodilni v regiji na tem področju. Vendar so nas že naslednje leto začele prehitevati sosednje države, ki so sprejemale boljše zakonodaje, mi pa smo imeli le boljše zakonodajne predloge – recimo družinski zakonik, ki pa mu je referendum vrgel polena pod noge."

Slovenija je letos dobila enako število točk kot lani. Toda kot menijo aktivisti za pravice istospolno usmerjenih, mavrični zemljevid ocenjuje le pravno stanje v državi. "Družbeni odnos do LGBT-populacije je v Sloveniji verjetno boljši kot v nekaterih državah, ki so nas v pravnem smislu prehitele," meni Kuhar: "Položaj se je v zadnjih letih izboljšal, saj za večjo družbeno vključenost LGBT-oseb v Sloveniji ne moremo sklicati referenduma. Če bi ga lahko, pa imamo v našem okolju dovolj nestrpnežev, ki bi ga z veseljem podprli."