G8 najprej o stanju gospodarstva in podnebnih spremembah

V osnutku sklepne izjave naj bi že zapisali, da "razmere ostajajo negotove, tveganja za svetovno gospodarsko in finančno stabilnost pa ostajajo" in se zavezali k vrnitvi svetovnega gospodarstva "na pot močne in vzdržne gospodarske rasti".

Treba je oditi tudi iz povečane javnofinančne zadolženosti Izrazili naj bi tudi strinjanje o potrebi po ustreznih izhodnih strategijah za izhod iz povečane javnofinančne zadolženosti, ko bo okrevanje gospodarstev zagotovljeno, te pa naj bi bile odvisne od gospodarskih in javnofinančnih razmer v posameznih državah.

Voditelji naj bi sodeč po osnutku izjave še poudarili, da ne bodo več tolerirali velikega obsega davčnih utaj, in napovedali razpravo o širokem naboru ukrepov proti t.i. davčnim oazam. Obenem naj bi zavrnili protekcionizem in se zavzeli za "hiter, ambiciozen, uravnotežen in celovit" zaključek pogajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t.i. kroga iz Dohe).

Določili so tudi okvir za boj proti podnebnim spremebam Na vrhu naj bi tudi že določili okvir za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim naj bi ZDA prvič privolile v omejitev globalnega dviga povprečne temperature pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.

Države G8 naj bi izrazile potrebo po 50-odstotnem zmanjšanju izpustov do leta 2050, pri čemer naj bi stare industrijsko razvite države svoje izpuste oklestile za 80 odstotkov. Zelo pomembna podrobnost izhodiščnega leta - leto 1990 ali kašno kasnejše leto - pa ostaja odprta.

Odpoved cilju o 50-odtotnem zmanjšanju izpustov do leta 2050 Države iz Foruma največjih gospodarstev, ki ustvarijo 80 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov (G8 + G5 + Indonezija, Južna Koreja in Avstralija), naj bi se sicer že v torek na srečanju odpovedale dolgoročnemu cilju o 50-odstotnem zmanjšanju izpustov do 2050, čeprav naj bi ostale na močni zavezi o znatnem znižanju izpustov do tega leta, cilj pa naj bi določili na decembrski podnebni konferenci v Koebenhavnu.

Voditelji G8 naj bi se v L'Aquili tudi zavezali, da bodo držali obljubo o pomoči Afriki in bodo za to v skladu z dogovorom iz Gleneaglesa leta 2005 namenili še 25 milijard dolarjev.

Razprava o perečih mednarodnih političnih vprašanjih Na dnevnem redu prvega dne srečanja je bila tudi razprava o najbolj perečih mednarodnih političnih in varnostnih vprašanjih, kot so razmere v Iranu po predsedniških volitvah, severnokorejsko jedrsko vprašanje in raketni preizkusi Severne Koreje ter izbruh etničnega nasilja v kitajski pokrajini Xinjiang. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je ob robu vrha razkril, da bodo voditelji najverjetneje strogo obsodili severnokorejske raketne preizkuse, da pa si niso enotni glede obsodbe nasilnega zatrtja protestov po predsedniških volitvah v Iranu.

Vrh je bil sprva načrtovan na Sardiniji Vrh bo sicer potekal v kompleksu za urjenje italijanske finančne policije na obrobju L'Aquile. Gostitelj, italijanski premier Silvio Berlusconi, se je sicer za selitev vrha z elitnega otoka La Maddalena ob obali Sardinije v mesto v Apeninih odločil potem, ko je v začetku aprila srednjeveško mesto stresel rušilni potres, ki je za seboj pustil opustošenje in blizu 300 žrtev. Uporabil je argument, da bo to spodbudilo hitrejšo obnovo mesta.

Za varnost bo skrbelo okoli 15.000 policistov in vojakov V času vrha bo za varnost v Italiji skrbelo kakih 15.000 policistov in vojakov. Njihovo ravnanje pa bo pod drobnogledom, saj so še vedno živi spomini na nasilne proteste ob robu vrha G8 v Genovi leta 2001. Varnost so poostrili tudi v Vatikanu, kjer bo papež Benedikt XVI. sprejel soproge premierov in predsednikov, ki se udeležujejo vrha G8. V torek je med protesti proti G8 v Rimu že izbruhnilo nasilje.

Ob vrhu G8 protesti po vsej Italiji Vrh sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) po vsej Italiji spremljajo protesti. Več deset okoljevarstvenikov organizacije Greenpeace iz 18 držav je zasedlo štiri termoelektrarne po vsej Italiji in nanje razobesilo transparente, ki pozivajo voditelje G8, naj prevzamejo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Zaposleni v dveh termoelektrarnah so na demonstracije okoljevarstvenikov odgovorili s svojimi protesti.

V Rimu so si aktivisti človekoljubne organizacije Oxfam nadeli maske svetovnih voditeljev in se preoblekli vanje ter v loncu mešali model Zemlje, kar naj bi predstavljalo segrevanje ozračja. Na znamenitih španskih stopnicah v središču Rima so napol goli okoljevarstveniki s transparentom pozvali voditelje, naj "ohranijo hladno podnebje". Policija je za kratek čas aretirala tri protestnike - Francozinjo, Američanko in Grka. Policija je prijela tudi štiri Nizozemce, ki so se odpravili na prizorišče vrha in so imeli v avtomobilu palice, plinske maske in čelade.

Kritiki G8 pa so napovedali tudi več "protestov presenečenja". Eden od takšnih protestov se je zgodil v L'Aquili, kjer so tamkajšnji prebivalci splezali na bližnji hrib in nanj pred prihodom ameriškega predsednika Baracka Obame obesili napis "Yes we camp!" (Da, taborimo!), kar je besedna igra s sloganom Obamove kampanje pred predsedniškimi volitvami "Yes we can" (Da, zmoremo). S tem so opozorili, da tri mesece po katastrofalnem potresu, ki je prizadel mesto, še vedno živijo v šotorih.

Nesmiselno porabljen denar? Domačini, okoli 54.000 jih je ostalo brez doma in živijo v šotorih, na organizacijo vrha medtem gledajo s skeptičnimi očmi. Mnogo jih meni, da bi bilo bolje več denarja nameniti za obnovo mesta kot pa za pripravo vrha in razne dekorativne popravke.

Območje L'Aquile so medtem stresli trije šibkejši potresni sunki z močjo med 2,2 in 2,8 stopnje po Richterju. Italijanske oblasti so sicer že pripravile načrt B v primeru potresa nad 4. stopnjo Richterjeve lestvice, in sicer naj bi voditelje G8 s helikopterji prepeljali v Rim. Uradno tega niso potrdili.