Evropski premierji na zatožni klopi

Junija lani je ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek v zadevi Patria predsednika SDS in nekdanjega premierja Janeza Janšo obsodila na dve leti zapora, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Obsojeni v zadevi Patria trdijo, da gre za politični konstrukt Trojica se je pritožila, zato je za danes napovedana javna seja senata višjega sodišča. Najverjetneje pa odločitev višjega sodišča ne bo znana še isti dan. Obramba je v pritožbi na prvostopenjsko obsodilno sodbo predlagala oprostitev trojice obsojenih, tožilstvo pa predlaga potrditev sodbe. Obsojenci trdijo, da je proces proti njim politični konstrukt oziroma da je politično motiviran.

Janša ni prvi primer, ko je moral premier ali nekdanji premier stopiti pred sodišče. Nekaj zadnjih let je tako po Evropi najbolj medijsko odmeval proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, dosodili so ji zaporno kazen.

Nekdanja ikona oranžne revolucije iz leta 2004 je bila premierka največje evropske države leta 2005 in med letoma 2007–2010. Zaradi podpisa sporazuma o dobavi zemeljskega plina med Ukrajino in ruskim državnim podjetjem Gazprom leta 2009 jo je sodišče oktobra 2011 obsodilo zaradi zlorabe oblasti in poneverjanja.

Juliji Timošenko sedem let zapora Kot je trdilo sodišče, je sporazum Ukrajini prinesel gospodarsko škodo. Nekdanjo premierko, ki je tudi ena od najbogatejših Ukrajink, je sodišče kaznovalo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo 135 milijonov evrov.

Timošenkova in njeni privrženci so od vsega začetka preiskave in sojenja trdili, da je zadeva politično motivirana, maslo njenega političnega nasprotnika, prorusko usmerjenega Viktorja Janukoviča, tedanjega ukrajinskega predsednika države. Večina sodnih procesov in kriminalističnih preiskav proti njej, tudi v zadevah, kjer sodišče in organi pregona pred tem niso ugotovili nobenih kaznivih dejanj, se je namreč začela po njegovem prevzemu oblasti februarja 2010.

Zahod se strinja s Timošenkovo: Gre za politično motivirano sodbo Z očitki Timošenkove o politični motiviranosti sodnih procesov se strinjajo tudi številni v tujini. Kot primer selektivnega sodnega sistema in političnega preganjanja so obsodbo Timošenkove v svojih izjavah označile številne države, med drugim ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Španija, pa tudi EU, Nato in Evropska ljudska stranka (ta skupina strank je v zadevi Patria podprla tudi Janšo).

Potem ko se je Janukovič zaradi protestov umaknil z oblasti in pobegnil v sosednjo Rusijo, je na svobodo pretekli mesec prišla tudi Timošenkova. Ukrajinski parlament je namreč pred tem dekriminaliziral dejanja, zaradi katerih je bila obsojena.

Če je za številne obsodba Timošenkove primer, kako lahko sodstvo odstranjuje politične nasprotnike oblasti, pa takšnih očitkov ni v primeru Sanader. Postopki proti nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Ivu Sanaderju so se namreč začeli, ko je bila na oblasti njegova politična opcija.

Sanader in milijonske podkupnine Sanader je naši južni sosedi vladal med letoma 2003–2009. Julija 2009 je kot strela z jasnega odstopil, da bi si čez nekaj mesecev premislil in napovedal svojo vrnitev. A politične vrnitve ni bilo, namesto tega so ga njegovi strankarski kolegi v začetku leta 2010 vrgli iz stranke HDZ, ki jo je pred tem vodil dolga leta.

Leta 2010 se je tudi izvedelo, da so zaradi suma korupcije proti njemu začeli preiskavo. Ko je hrvaški sabor nekdanjemu premierju ukinil imuniteto, je pobegnil čez Slovenijo v Avstrijo, tam so ga decembra 2010 aretirali.

Sanader naj bi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja od avstrijske banke Hypo prejel okoli pol milijona evrov podkupnine, prav tako je obtožen sprejema deset milijonov evrov od madžarske naftne družbe MOL, da je madžarski družbi omogočil nakup hrvaškega naftnega podjetja INA. Novembra 2012 je sodišče na prvi stopnji Sanaderja obsodilo na deset let zapora.

Berlusconijeve težave s sodstvom Ta mesec pa je sodišče v Zagrebu nekdanjega hrvaškega premiera obsodilo še v korupcijskem primeru Fimi-media, in sicer na devet let zapora. Vrniti mora tudi odtujeni denar. Nadaljujejo se še druge preiskave domnevnih kaznivih dejanj, za katera je obtožen.

Še več kaznivih dejanj so preiskovalci in sodniki očitali nekdanjemu dolgoletnemu premierju naše zahodne sosede, Silviu Berlusconiju. Il Cavaliereja, kot je vzdevek Berlusconija, so tako med drugim obtožili zlorabe oblasti, davčnih utaj, povezav z mafijo, spolne zlorabe mladoletnic in podkupovanja.

Do zdaj je bil pravnomočno obsojen le v eni zadevi – avgusta lani zaradi davčne goljufije v zadevi Mediaset, in sicer na štiri leta zapora, ki pa jih mu ne bo treba odsedeti.

27 let ječe za nekdanjega italijanskega premierja Velika večina Berlusconijevih zadev se navezuje na obdobje pred njegovim vstopom v politiko v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je zgradil svoj večmilijardni poslovni imperij.

Že takrat so se pojavljali očitki o spornem poslovanju in povezanosti s politiko – omenjal se je zlasti nekdanji socialistični italijanski premier Bettino Craxi (naši zahodni sosedi je vladal med letoma 1983–1987). Craxi je bil leta 1994 obsojen zaradi številnih korupcijskih zadev na 27 let ječe, a se je zaporu izognil s pobegom v Tunizijo.

Pred sodnike so zaradi različnih zadev stopili tudi drugi evropski premierji. Nekdanji islandski premier Geir Haarde je bil obtožen štirih različnih kaznivih dejanj, povezanih z islandsko finančno krizo. Sodišče ga je aprila 2012 spoznalo za krivega manjšega prekrška, in sicer da ni skliceval sej vlade. Za ta prekršek ni dobil nobene kazni.

Pred leti je bil nekdanji francoski premier Dominique de Villepin obtožen sodelovanja pri lažnih obtožbah o davčnih utajah na račun svojega tekmeca Nicolasa Sarkozyja, a so ga oprali sumov.

Pred sodnika bo moral verjetno tudi nekdanji češki premier Petr Nečas, in sicer zaradi korupcijskega škandala, zaradi katerega je lani padla njegova vlade.