SiolNET. Novice Svet
4,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Diplomatska kriza na relaciji Turčija-Nemčija? "Tega si ne želi nobena od njiju."

4,83

termometer

 | Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Zaostrovanje meddržavnih odnosov zagotovo ni interes ne Turčije ne Nemčije," ob novih diplomatskih trenjih med Nemčijo in Turčijo, v okviru katerih je predvsem s strani prve slišati nekaj groženj z ukrepi, ki bi lahko vplivali tudi na Slovenijo, poudarja Ana Bojinović Fenko iz katedre za mednarodne odnose ljubljanske fakultete za družbene vede.

Povod za diplomatski pingpong med državama je bilo priprtje nemškega državljana Petra Steudtnerja, ki je v Turčiji vodil delavnico na temo digitalne varnosti in menedžmenta informacij. Poleg njega so Turki v začetku tega tedna priprli še pet udeležencev delavnice, med drugim švedskega državljana Alija Gharavija in direktorico turške sekcije Amnesty International.

Spori med državama pa sicer tlijo vse od spodletelega poskusa državnega udara v Turčiji pred letom dni, ki so mu sledile množične aretacije v  iskanju domnevnih privržencev v ZDA živečega klerika turškega rodu Fethullaha Gülena, ki mu krog turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pripisuje odgovornost za poskus udara. Tako so turške oblasti pred kratkim aretirale dva turška dopisnika nemškega časopisa Die Welt. Vsem očitajo, da delujejo proti Erdoganu ter da podpirajo teroristične organizacije oziroma teroristično propagando.

Pred dnevi je Turčija objavila tudi nov seznam podjetij, ki naj bi bila povezana z Gülenom, na katerem so se prvič pojavila nemška podjetja. V začetku meseca je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Nemčiji predal obsežno dokumentacijo z imeni domnevnih Gülenovih podpornikov in zahteval njihovo izročitev. “Dokler tega ne bodo storili, bo Turčija v Nemčiji videla državo, ki brani teroriste,” je takrat dejal Erdogan.  | Foto: Reuters V začetku meseca je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Nemčiji predal obsežno dokumentacijo z imeni domnevnih Gülenovih podpornikov in zahteval njihovo izročitev. “Dokler tega ne bodo storili, bo Turčija v Nemčiji videla državo, ki brani teroriste,” je takrat dejal Erdogan. Foto: Reuters

Poziv k blokadi EU izplačil Turčiji

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel zaostruje varnostna opozorila za potovanja in posel v Turčiji. | Foto: Reuters Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel zaostruje varnostna opozorila za potovanja in posel v Turčiji. Foto: Reuters Nemčija je v zadnjih dneh okrepila politični in diplomatski pritisk na Turčijo, napoveduje pa ji tudi verjetno precej bolj boleče gospodarske sankcije. Tako je:

- zunanje ministrstvo v sredo poklicalo na pogovor turškega veleposlanika v Berlinu. Nemčija je od njega zahtevala takojšnjo izpustitev aktivista Steudtnerja ter konzularni dostop do njega, turške očitke aktivistu pa označila za absurdne.

- Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je napovedal, da bo Bruselj pozval k ponovnem pregledu financiranja Turčije s strani EU ter zamrznitev 4,45 milijarde evrov, ki naj bi jih Unija izplačala Turčiji do leta 2020. Nemčija bo tudi ustavila nove dobave orožja Turčiji

- Po objavi seznama podjetij, na katerem so tudi nemška podjetja, je zunanje ministrstvo posodobilo varnostna opozorila za nemške državljane: turistom svetuje "izjemno previdnost", nemškim podjetjem pa odsvetuje vlaganja.

- Turčije se je v izjavah v zadnjih dneh dotaknil praktično celoten nemški politični vrh. Kanclerka Angela Merkel je zaostritev politike do Turčije opredelila kot "nujno in neizogibno". Gospodarski minister Wolfgang Schäuble je Turčijo primerjal z nekdanjo vzhodnonemško državo. Ko so ljudje pred letom 1990 potovali v Nemško demokratično republiko, so se zavedali, da "če se ti nekaj zgodi, ti ne more nihče pomagati", je dejal za nemški Bild. Po njegovem mnenju Turčija izvaja samovoljne aretacije in se ne drži več minimalnih konzularnih standardov.

"Spora na diplomatski ravni, ki obsega človekove pravice nekaj posameznikov, državi trenutno nimata interesa prenesti na raven splošnega političnega spora ali celo na raven EU," meni Ana Bojinović Fenko s FDV. | Foto: STA "Spora na diplomatski ravni, ki obsega človekove pravice nekaj posameznikov, državi trenutno nimata interesa prenesti na raven splošnega političnega spora ali celo na raven EU," meni Ana Bojinović Fenko s FDV. Foto: STA

"Turčija išče ravnotežje moči z državami EU"

A visokošolska učiteljica v katedri za medarodne odnose FDV Ana Bojinović Fenko meni, da zaostrovanje meddržavnih odnosov zagotovo ni v interesu nobene od držav. Ob tem poudarja, da aretacije in blokade podjetij niso doletele le nemških državljanov, temveč se s podobnimi ali še hujšimi težavami v Turčiji soočajo državljani držav iz vzhodne Evrope in Azije.  

Na vprašanje, ali zadnje dogajanje med Turčijo in Nemčijo razume kot zaostrovanje odnosov med državama, odgovarja, da gre po njenem mnenju predvsem za turško iskanje ravnotežja moči z EU, katere neuradna voditeljica je Nemčija. Odnose z EU in Nemčijo je skrhalo dogajanje po lanskem poskusu udara in aprilski referendum za ustavne spremembe, ki so v Turčiji uvedle predsedniški sistem. Kot pravi Bojinović Fenkova, je Turčija v času predreferendumske kampanje izgubila neformalno zavezništvo Nemčije. Več nemških mest je prepovedalo zborovanja zagovornikov sprememb (turška manjšina v Nemčiji je vseeno s 63 odstotki podprla Erdoganove spremembe).

Po uspelem referendumu pa so poteze Erdogana kritizirali tudi v Bruslju. Evropski parlament je v začetku tega meseca že drugič v zadnjem letu pozval EU, da naj v primeru napovedanih sprememb ustave ustavi pridružitvena pogajanja Turčije za vstop v EU. Še eno jabolko spora je Erdoganova naklonjenost uvedbi smrtne kazni.

"Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ta teden izpostavil, da bi se v primeru uvedbe smrtne kazni v Turčiji to zagotovo zgodilo. Kot odziv na ta kontekst zmanjšane vloge Turčije v odnosu do EU, katere voditeljica se je izkazala Nemčija, je dejanja Turčije torej razmeti v kontekstu v iskanju ravnotežja moči z (državami) EU," meni sogovornica.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz si prizadeva za zaostritev politike do Turčije.  | Foto: Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz si prizadeva za zaostritev politike do Turčije. Avstrija podprla Nemčijo

Ob zadnjih aretacijah v Turčiji sta zaskrbljenost izrazila Svet Evrope in Evropska komisija, ki je pozvala k njihovi izpustitvi. 

V bran Nemčiji je včeraj stopil tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki že dlje časa podpira ostrejše ukrepe proti Turčiji. "EU mora sedaj končno zavzeti jasno stališče glede Turčije in namesto pristopnih pogajanj stremeti k urejenemu sodelovanju s Turčijo kot sosedo," je dejal po poročanju STA, ki povzema avstrijsko tiskovno agencijo APA.

Avstrija je včeraj podobno kot Nemčija posodobila varnostno opozorilo za potovanja v Turčijo. 

Slovenija molči

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se za zdaj ni opredelil do dogajanja med Nemčijo in Turčijo. Prav tako zunanje ministrstvo ni zaostrilo varnostnih opozoril za potovanja v Turčijo, kot sta to storili Nemčija in Avstrija. | Foto: Jani Božič Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se za zdaj ni opredelil do dogajanja med Nemčijo in Turčijo. Prav tako zunanje ministrstvo ni zaostrilo varnostnih opozoril za potovanja v Turčijo, kot sta to storili Nemčija in Avstrija. Foto: Jani Božič V slovenski sekciji Amnesty International so slovensko zunanje ministrstvo večkrat pozvali, naj se odzove in zahteva izpustitev zagovornikov človekovih pravic, med njimi tudi direktorice in predsednika Amnesty International Turčije.

Zunanje ministrstvo se na dogajanje za zdaj ni odzvalo. Včeraj smo jim poslali vprašanja, kakšno je njihovo stališče glede zadnjih potez Turčije in odziva Nemčije ter ali bodo podprli katero od strani oziroma ali so gospodarske sankcije prava pot. Odgovore čakamo.

Eno od polj, kjer bi se spor sicer hitro lahko dotaknil tudi Slovenije, je dogovor med EU in Turčijo o upravljanju migracij iz lanskega marca.

A ogrožanje dogovora, ki je skoraj popolnoma ustavil dotok migrantov čez Egejsko morje v EU in s tem zaprl balkansko begunsko pot, bi bilo po mnenju Bojinović Fenkove neracionalno. Kot pravi, bi to tako EU kot Turčiji prineslo mnogo več stroškov kot koristi glede na nacionalni interes obeh držav.

Slovenija mora podpreti stališča EU

Bojinović Fenkova meni, da Slovenija niti nima neposrednega interesa niti "zmogljivosti" (te deli na oprijemljive, kot so diplomatske in ekonomske, ter neoprijemljive, med katerimi omenja zgodovinski kontekst, vpliv dvotirne diplomacije ali ugled), da bi kakorkoli pozitivno vplivala na situacijo.

"Zato je za slovensko vlado pomembno, da svoja stališča izraža zgolj v okviru Sveta EU oziroma slovenski evroposlanci stališča izrazijo v okviru ustreznih odborov Evropskega parlamenta," pravi sogovornica.

Poudarja pa, da je tako v primeru naslavljanja pravic državljanov  EU v tretjih državah kot tudi upravljanja migracij skupna evropska politika za Slovenijo najugodnejša, zato morajo biti slovenska stališča usklajena z načeli in interesi EU. Trenutno to pomeni, da mora Slovenija zahtevati "spoštovanje načel pristopnega procesa in marca lani sprejetega dogovora med EU in Turčijo".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin