SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Davek na sladkor - zdravilo za zdravstvene in gospodarske težave?

1

termometer

Slovenska vlada je pripravila predlog zakona, ki dodatno obdavčuje vse sladke pijače, kar naj bi v teoriji imelo tako proračunske kot zdravstvene koristi. Kako je področje urejeno drugod po Evropi?

V zadnjih 50 letih se je poraba sladkorja po svetu potrojila. Predvsem zahodni način prehranjevanja je utemeljen na visoki količini zaužitega sladkorja in maščob, ki so prisotne v vsej predelani hrani, tovrsten način prehranjevanja pa prinaša tudi številne zdravstvene posledice, od težav s srcem do epidemije diabetesa. Številni strokovnjaki so zato prepričani, da je treba porabo omejiti tudi z novimi regulativnimi prijemi.

Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije Vlade po svetu se s to problematiko spopadajo vsaka po svoje. Ker pa smo že nekaj let ujeti ne le v dobi prehranjevalne, temveč tudi gospodarske krize, pa prav pride tudi dodatni priliv v proračun, ki ga prinese tovrstna obdavčitev. Ministrstvo za finance si tako od obdavčitve sladkih pijač obeta dodatnih 14 milijonov evrov proračunskih prihodkov. Leta 2003 je sicer Svetovna zdravstvena organizacija v svojem poročilu predlagala, naj začnejo zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja prebivalstva vse države razmišljati o ukrepih obdavčitve nezdrave hrane in pijače.

V Avstriji (še) ni politične podpore Kakšna je situacija pri naših sosedah? V Avstriji so podoben davek na sladkor uvedli med prvimi, vendar so ga leta 2000 tudi ukinili. V državi pa se v zadnjih nekaj mesecih spet uveljavlja vse glasnejša iniciativa pod vodstvom stranke Zelenih, ki se zavzema, da se tovrstna obdavčitev vnovič implementira. Razlogi za to so izključno zdravstveni; v Avstriji se namreč spopadajo z vse hujšo epidemijo debelosti, predvsem med otroci, z ostrejšo zakonodajo pa bi poskušali problematiko vsaj malo zajeziti. Za zdaj sicer širše politične podpore stranka Zelenih še nima.

Madžarski "davek na čips" Politična podpora obdavčitve nezdrave prehrane pa ni težava pri naši vzhodni sosedi Madžarski, kjer nameravajo že tako obširno regulacijo nezdrave prehrane v prihodnje še razširiti. Na Madžarskem so leta 2011 uvedli davek na hrano in pijače z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja, soli in kofeina, vlada pa načrtuje, da bi v prihodnje v spekter dodatno obdavčenih proizvodov dodali še nekatere energijske napitke. Zdravstveno stanje prebivalstva na Madžarskem je še precej slabše kot v Avstriji, saj njihov jedilnik tradicionalno vsebuje veliko maščob, soli in sladkorja. Slednjemu se Madžari očitno vendarle ne želijo odpovedati, ponj pa v trumah hodijo prav v sosednjo Avstrijo, kjer je sladkor za zdaj še enkrat cenejši.

V Italiji zakon umaknili iz vladne agende Za spodbujanja bolj zdravega načina življenja se je z novim davkom na brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, zavzela tudi italijanska vlada, vendar se na koncu za ta korak iz neznanega razloga ni odločila. Tudi pri Italijanih je težava predvsem debelost otrok, do leta 2025 pa naj bi se, glede na ocene prehranske analize univerze v Pisi, s prekomerno težo spopadalo že več kot 20 milijonov državljanov. Dekret italijanske vlade je sicer vseboval še nekaj dodatnih ukrepov v podporo zdravju, na vladni obravnavi pa bi se moral znajti v začetku lanskega septembra, vendar se ni, pozneje pa je tudi izginil iz vladne agende. Vzroki za to v veliki meri ostajajo nepojasnjeni, predvideva pa se, da je zadaj stala tudi močna italijanska prehrambna industrija.

Francija, Finska, Norveška, Velika Britanija, Irska, Romunija … O obdavčitvi nezdrave hrane razmišljajo tudi drugod po Evropi in po svetu. Francija je leta 2012 uvedla davek na sladke pijače kot del boja proti debelosti prebivalstva in širšega varčevalnega programa. Finska je po dvanajstih letih leta 2011 vnovič vpeljala davek na slaščice in s tem še dopolnila zakonodajo, ki dodatno obdavčuje vse pijače, ki vsebujejo sladkor. Soroden davek je že dalj časa v veljavi tudi na Norveškem. O podobnih ukrepih razmišljajo še v nekaterih drugih evropskih državah, na primer Veliki Britaniji, Irski in Romuniji.

Na Danskem storili korak nazaj Korak nazaj pa bodo storili na Danskem, ki je leta 2011 uvedla davek na maščobo, po mnenju zdajšnje levosredinske vlade pa je ukrep v teh težkih ekonomskih časih odveč, odpovedali pa so tudi napovedani vpeljavi davka na sladkor. Čeprav dansko zdravniško združenje načrte vlade obžaluje, pa je bila danska javnost do omenjene obdavčitve zelo kritična, saj so močno poskočile tudi cene osnovnih prehrambnih proizvodov, kot sta maslo in smetana.

Je zgolj obdavčitev dovolj? Da lahko dodatna obdavčitev hrane preveč obremeni predvsem najrevnejše prebivalstvo, je sicer ena glavnih kritik tovrstne regulativne politike. Zgled na sosednjem Madžarskem pa kaže tudi na to, da je davčni izplen v realnosti lahko precej manjši kot v teoriji. Madžarska je namreč z obširno davčno regulativo zbrala eno četrtino proračunskih sredstev manj, kot je načrtovala. Vprašljiv je tudi zdravstveni učinek, saj strokovnjaki opozarjajo, da bi morala cena nezdrave hrane poskočiti za vsaj 20 odstotkov, da bi to imelo zaznaven vpliv na prehranjevalne navade prebivalstva. Vsakršno obdavčitev pa mora v praksi spremljati tudi osveščanje o pravilnem prehranjevanju in subvencije zdrave prehrane.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin