Črnci imajo dolge, Slovenke pa rade dajo

"Saj Evropejci ste bogati, zato lahko plačaš dvojno," mi je kot argument za višjo voznino taksist na tihomorskem otoku navedel stereotip o Evropejcih, ki velja skorajda po vsem svetu od Afrike, Azije, Latinske Amerike do Oceanije. Evropejci smo stereotipno še vedno bogati gospodarji sveta. Ne pomaga ne razlaga o recesiji in revščini v Evropi ne argumenti o enakopravnosti – Evropejci lahko plačamo več.

Za to smo si Evropejci v marsičem krivi sami. Ko je Irena Kolbas, višja kustosinja in knjižničarka Etnografskega muzeja v Zagrebu, raziskovala življenje hrvaških misijonarjev, je opazila, da so besedila misijonarjev polna stereotipov o daljnih narodih: "Misijonarji niso želeli razumeti, da obstajajo drugačni ljudje, ki niso primitivni divjaki, temveč imajo le drugačen sistem vrednot, navad in verovanja."

Pred leti se je zato posvetila raziskovanju stereotipov in zdaj pripravila razstavo, ki bo v muzeju na ogled do maja prihodnjega leta. "Namen razstave je, da začnemo razmišljati o stereotipih," je opozorila. Ker razstava ne želi biti stereotipna, jo bo nenehno spreminjala.

In res, ko začnemo razmišljati o stereotipih, nenadoma ugotovimo, da vsakodnevno natrosimo desetine stereotipov. Temnopolti imajo daljše penise. Tropski otoki so sanjski. Čehi so na morju češki. Moški so svinje. Menedžerji in politiki kradejo. Dolenjci so pijanci, Štajerci neumni pretepači, Ljubljančani meglene riti, Gorenjci seveda skopi, Celjani slabi vozniki. Knjižničarke so dolgočasne miške z očali. Irena Kolbas je najboljši dokaz, da ta stereotip ne drži. "Stereotipi so posplošitve, ki zanikajo obstoj individuuma. Posploševanje se prenese na celotno skupino, na narod, spol, poklic, celo na kraj. Spomnimo se le stereotipnih spominkov iz turističnih krajev," je razložila.

In prav nič se ne obremenjuje s stereotipom o knjižničarkah: "Stereotipi so nekako nujni. Ko denimo učite otroka, ga ne morete takoj zasuti s tisočimi informacijami, temveč mu morate najprej podati stereotipno sliko sveta, nato pa ga skozi vzgojo in izobraževanje učite o drugih. Prav poznavanje drugih je najboljši način razbijanja stereotipov."

Blondinka in pravi moški Pravi, da največ težav povzročajo stereotipi o spolu, rasi in naciji. Spolni stereotipi definirajo položaj spolov. Ženske morajo kuhati, moški popravljati. Ženske so manj pametne kot moški in slabše voznice. Da o blondinkah sploh ne govorimo. Irena Kolbas je prepričana, da je stereotip o neumnih blondinkah sproduciral Hollywood: "Našla sem sicer francosko gledališko predstavo s konca 18. stoletja, kjer nastopa lik neumne blond kurtizane, a ta lik verjetno ni vplival globalno. Na globalni stereotip o blondinkah je vplival Hollywood v 50. letih, ko je morala biti igralka predvsem lepa, ne pa pametna. Dokončno ga je ustoličila Marlyn Monroe." Dvoumnost izjemne seksualne privlačnosti in neumnosti je priznana povsod po svetu, le na Švedskem verjetno ne. Tam so vse ženske blondinke, kar je v resnici še en stereotip.

Ultimativni stereotip o ženskah je barbika, popolna ženska, popolna lepota, v popolnem svetu. "Zanimivo je, da se je na Hrvaškem stereotipna vloga moškega v zadnjih desetletjih zelo spremenila. V času socializma je bila nekako v ozadju, spola sta bila bolj enakopravna. V 90. letih se je hrvaška družba repatriarhizirala. Biti pravi moški je postalo izenačeno z biti pravi Hrvat. Tako so se spolni stereotipi vrnili v čas pred Jugoslavijo," je omenila kustosinja.

Za slovensko družbo bi lahko rekli, da velja ravno obraten stereotip. Janez je v zadnjih desetletjih izgubil pridih moškosti in glede na stereotipe velja za copato.

Razpredelnice narodov Veliko bolj nevarni kot stereotipi o blondinkah in pravih moških so stereotipi o narodih. Pred štirimi leti je češki umetnik David Cerny v Bruslju razstavil umetnino, ki je prikazovala 27 članic Evropske skupnosti po njihovih stereotipih. Umetniško delo je sprožilo pravi vihar ogorčenja, češ da spodbuja nacionalno nestrpnost in krepi stereotipe.

Toda na zagrebški razstavi je eden najbolj zanimivih eksponatov t. i. razpredelnica narodov z začetka 18. stoletja. Völkertafel, ki jo v originalu hranijo na Dunaju, prikazuje deset narodov s po sedemnajstimi značilnimi lastnostmi. "Balkan je bil že od nekdaj predstavljen kot simbol slabega. Balkanci so opisani kot aprilsko vreme, ženskarji, nezanesljivi, prevaranti," je poudarila Irena Kolbas. Najbolj omikan evropski narod glede na razpredelnico so bili Španci, a raziskovalci sumijo, da so bili prav Španci avtorji tabele.

"V človeški naravi je, da razvrščamo stvari, in tako razvrščamo tudi ljudi. Verjetno so stereotipne klasifikacije narodov izšle iz Linnéove klasifikacije živih bitij in temeljijo na opazovanju. Odkar so se pojavili narodi in se je pojavilo vprašanje identitete naroda, so s takimi razpredelnicami definirali sebe in svet. Pravi nacionalni stereotipi se pravzaprav pojavijo šele z rojstvom narodov," meni kustosinja.

Glede na razpredelnico imajo Francozi radi vojno, Italijani zlato, Švedi slastne jedi, Turki sami sebe, Rusi nimajo razuma, Nemci radi pijejo, Angleži so delavni. Tako v 18. stoletju, v 21. stoletju bi pijačo pripisali Angležem in delavnost Nemcem. "Stereotipi se spreminjajo glede na zgodovinske okoliščine. Zadnji tak primer je vojna na Balkanu. Do leta 1990 so Srbi o Hrvatih menili, da so kulturni, inteligentni, a hladni. Hrvati so sicer že prej imeli negativne stereotipe o Srbih, saj so jih imeli za primitivne in neotesane. Z začetkom vojne sta se naroda v očeh drugega spremenila v hudiča," razloži.

Hudič je v resnici manj črn Prav nacionalni stereotipi se hitro spremenijo v predsodke. Razlika med stereotipom in predsodkom je v čustveni konotaciji. "Predsodek je vedno čustveno obarvan in negativen. Se pravi, nekoga sovražite in si na podlagi tega ustvarite mnenje. Stereotipi pa so sicer lahko tudi negativni, a ne temeljijo na čustveni ravni. Na primer stereotip, da so Škoti skopi. Do tega nimamo čustvenega odnosa, temveč to jemljemo bolj ali manj kot dejstvo," je razložila Kolbasova.

Drugače je s predsodki. Recimo Romi kradejo ali Muslimani so teroristi. Čeprav vemo, da obe trditvi neko lastnost posplošujeta na celotno populacijo, v nas izzoveta čustveno reakcijo strahu, iz katerega se rodita sovraštvo in predsodek do Romov ali muslimanov. "Zaradi tega predsodki pripeljejo do rasizma, fašizma, celo do vojn. A šele ko spoznate narode, vidite, da hudič ni tako črn, kot ste mislili prej. Zato je širjenje obzorja najpomembnejše orodje v boju proti stereotipom," je poudarila zagrebška strokovnjakinja za stereotipe.

Tako mlada, pa že Slovenka Ker živino na Balkanu, nas seveda najbolj zanima, kaj si drug o drugem stereotipno mislijo balkanski narodi. To, da si drugi mislijo, da so Balkanci divjaki, smo že nekako sprejeli. Mi seveda vemo, da ni tako.

Gremo po vrsti. Slovenci menimo, da smo pošteni, varčni, delavni, da imamo radi naravo, tisti z malo distance si pripisujemo tudi hlapčevsko držo. Če smo do samih sebe prizanesljivi, do drugih nekdanjih bratskih narodov nismo.

Bosanci so za nas humoristi, sinonim za zidarje, ki naokoli tudi v 21. stoletju hodijo v belih nogavicah in mokasinkah. Zanimivo je, da v Zagrebu stereotip o belih nogavicah velja za Hercegovce. "Na začetku 90. let so v Zagreb začeli prihajati Hercegovci v belih nogavicah in z velikimi mobilnimi telefoni, ciglami. Stereotip se je zdaj spremenil. Hercegovci v Zagrebu so zdaj v črnih oblekah, pobriti, z najnovejšim telefonom in špičastimi čevlji Paciotti. Zdaj jim rečemo man in black," je razložila kustosinja.

Srbi so v slovenskih očeh pravi Balkanci, sicer prijetni žurerji in gurmani, ampak obremenjeni s svojo zgodovino. Črnogorci so leni mafijci. Albanci so zgolj in samo slaščičarji s poudarjenim L. Hrvati so hinavski naduti purgerji z večvrednostnim kompleksom, z izjemo Dalmatincev, ki so uživaški pevci in galebi.

Nekdanji bratje nam niso ostali dolžni. Stereotipi o marljivih Slovencih iz Jugoslavije so se že zdavnaj spremenili oziroma so nehali obstajati tisti hip, ko nismo več polnili skupne blagajne. Jutranji list je pred leti objavil zemljevid balkanskih stereotipov in Slovenci smo bili piflarji, cesta do Avstrije. Še pred razpadom Jugoslavije se je razširil stereotip o Slovencih kot dunajskih kočijažih, uklonjenih, pomehkuženih kranjskih Janezih.

Trenutno Hrvati o Slovenci stereotipno menijo, da smo preračunljivi, skopi in ozkosrčni. Irena Kolbas je priznala, da je eden izmed stereotipov, ki jo je presenetil in ga ni poznala, rek: "Tako mlada, pa že Slovenka." Verjetno zato, ker ni Slovenka. Slovenke smo s tem dobro seznanjenje.