Ameriška obveščevalna agencija Cia je v četrtek odprla svoja vrata preiskovalcem odbora za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma kongresa.
Preiskovalci bodo dobili dostop do vseh dokumentov in drugih materialov, povezanih s spornim uničenjem videoposnetkov zaslišanj dveh terorističnih osumljencev leta 2002.
Brez posledic za Bushevo administracijo
Ameriški predsednik George Bush v četrtek primera ni želel komentirati z utemeljitvijo, da preiskava še traja. Zagotovil pa je, da o tem ni vedel nič vse do decembra, ko mu je poročal direktor Cie Michael Hayden. Gre sicer za vihar v kozarcu vode, ki ne bo imel političnih posledic za Bushevo administracijo. V najslabšem primeru bo kaznovanih nekaj nižjih ali nekdanjih uradnikov Cie, ki so uničili kasete, seveda če jim bodo dokazali, da so zagrešili kaznivo dejanje.
Posnetki naj bi bili pretresljivi
Gre za videoposnetke zaslišanj dveh dokaj pomembnih terorističnih osumljencev mreže Al Kaida, ki naj bi ju tudi mučili z različnimi prijemi, ki jim v ZDA uradno pravijo posebne zasliševalske taktike. Kot se šušlja, saj uradnega ni prišlo na dan še nič, naj bi bili posnetki precej hudi. Demokrati se sicer politično zaletavajo v zid, saj pri Američanih ne bodo vzbudili ogorčenja zaradi mučenja terorističnih osumljencev.
Zadevo posebej preiskujeta tudi Cia in pravosodno ministrstvo ZDA, ki skuša dognati, ali je bilo kaj kaznivih dejanj, kongresni odbor pa gre naprej s svojo preiskavo iz političnih razlogov. Predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti Silvestre Reyes iz Teksasa je dejal, da so izdali poziv na zaslišanje nekdanjemu šefu tajne službe pri Cie Joseju Rodriguezu, ki je leta 2005 domnevno ukazal uničenje videoposnetkov.
Gonzales za uničenje kaset
V primeru je malce politične nerodnosti za Belo hišo, saj je časnik New York Times objavil informacijo, da je o tem, kaj storiti s kasetami, leta 2003 razpravljala četverica vodilnih pravnikov Bele hiše, med njimi nekdanji pravosodni minister Alberto Gonzales, ki je bil tedaj glavni pravnik bele hiše. Po neuradnih informacijah naj bi se sicer Gonzales zavzel, da se kaset ne uniči.
Kongresni preiskovalci bi radi izvedeli, kdo je dovolil uničenje kaset, kdo je za to vedel in kdaj, predvsem pa, zakaj je bil kongres glede tega v temi. Reyes sicer še vedno sestavlja že precej debel seznam prič, pri čemer namerava poklicati celo nekdanjega direktorja Cie Georgea Teneta in kopico drugih višjih uradnikov vohunske agencije.