Četrt stoletja zveze, ki Slovencem pomaga prodirati v Avstrijo

SGZ v Celovcu ob jubileju pripravlja slovesnost, na kateri bo kot govornik nastopil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Prireditve se bo udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel.

Nadstrankarsko krovno gospodarsko organizacijo koroških Slovencev so leta 1988 ustanovili gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Prvi predsednik SGZ je bil Franc Rutar, ki je na tem mestu ostal do leta 1997. Čeprav je lani dopolnil 90 let, je član družine Rutar, ki se ukvarja s prodajo pohištva, še vedno zelo dejaven.

Prostor bo rasel, če se povezujemo Pobudniki ustanovitve SGZ so bili takratni slovenski podjetniki in ljudje, ki so hoteli vzpostaviti tesnejše sodelovanje takratne Jugoslavije z Avstrijo. "Popolnoma smo se morali prilagoditi trgom, tržnim osnovam tudi v načinu razmišljanja in to nam je – mislim, da – tudi uspelo," je prepričan predsednik upravnega odbora SGZ Benjamin Wakounig.

Namen SGZ je, kot je povedal Wakounig, v prvi vrsti krepiti sodelovanje slovenske narodnostne skupnosti v prostoru, ki poleg Slovenije zajema še Slovence, ki živijo v Italiji, na Madžarskem in na Koroškem. "Naš velik interes je, da se povezujemo, kajti prostor bo samo na ta način tudi porasel. Staviti moramo absolutno tudi na mladino. Naša mladina nam narekuje tempo, kako je treba nadaljevati," pravi Wakounig. Z razvojem SGZ je zelo zadovoljen, želi pa si tesnejšega sodelovanja s slovenskimi državnimi in tudi javnimi ustanovami, ki so doma v gospodarstvu.

Slovenski obrtniki so se primorani obrniti na tuje "Avstrija ima zdelo dobro razdelano mrežo v Sloveniji prek avstrijske gospodarske zbornice. Na žalost tega Slovenija nima in zadnja leta tega ni imela, prek česar bi lahko okrepila slovensko gospodarstvo v tem prostoru," obžaluje. SGZ je od leta 2008 naprej tudi slovenski poslovni klub za Avstrijo, ki mu je mandat dala Slovenija.

SGZ se vidi kot most med Slovenijo in Slovenci, ki želijo prodreti v Avstrijo. Svetujejo jim, kako se znajti v Avstriji in kako spoštovati njihovo zakonodajo. Prva stvar, ki jo svetujejo vsem slovenskim podjetjem, je, naj spoštujejo avstrijsko zakonodajo. V zadnjih letih opažajo, da avstrijski podjetniki radi uporabljajo slovensko delovno silo. "To je morda zaradi primoranosti same, kajti gospodarstvo v Sloveniji je zelo uplahnilo in so se morali slovenski obrtniki bolj obrniti na tuje trge, posebej na avstrijski in nemški trg," pojasnjuje Wakounig.

Število članov SGZ se je od leta 2006 do danes potrojilo in ima zdaj nad 300 članov.