Ponedeljek, 1. 6. 2020, 13.45
3 leta, 11 mesecev
Brutalna zgodovina državo pripeljala v kaos
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,31
24
''Protesti v ZDA niso prvi v zadnjih letih, sploh odkar je nastopil predsednik Donald Trump, desničarji in rasisti vidijo, da imajo zaveznika v Beli hiši, zato se počutijo malo bolj močne,'' pravi Peter Verovšek, nekdanji predavatelj na ameriški univerzi Harvard. "Zadržan sem do tega, da nekoga, ki ti ni všeč, razglasiš za terorista, fašista ali radikalnega levičarja," pa o Trumpovih načrtih, da bi Antifo razglasil za teroristično organizacijo, pravi nekdanji veleposlanik pri OZN in trenutni svetovalec predsednika republika Ernest Petrič.
Prejšnji ponedeljek je v Minneapolisu zaradi krutega ravnanja policista Dereka Chauvina umrl temnopolti George Floyd. Chauvin je kar osem minut klečal na vratu Floyda, ki je ves čas govoril, da ne more dihati, a policist ga je ignoriral, zato je Floyd umrl. Dogajanje so posneli mimoidoči, ki so posnetek nato delili na družbenih omrežjih. Postal je viralen in sprožil plaz protestov po vsej državi.
Obdukcija Floydovega trupla je po poročanju CNN pokazala, da je bil temnopolti Američan umorjen, umrl pa je zaradi zadušitve.
Obdukcija razkriva, da je policistovo stiskanje Floydovega vratu in hrbta zmanjšalo pretok krvi v njegove možgane.
Po besedah Bena Crumpa, odvetnika družine Floyd, je Floyd umrl na kraju zločina.
Do včeraj je že vsaj 40 mest po Ameriki uvedlo policijsko uro v upanju, da bodo proteste ustavili, poleg tega so aktivirali že pet tisoč pripadnikov nacionalne garde. Na nekaterih protestih je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med policijo in protestniki.
Trump obsodil proteste in dejanje policista
Chauvin je bil odpuščen iz policije in aretiran. Trije preostali policisti, ki so bili ob incidentu prisotni, so prav tako izgubili službo, a za zdaj obtožb zoper njih še ni.
Protesti potekajo tudi pred Belo hišo. Predsednik Trump je proteste obsodil, že pred tem pa je glede Floydove smrti dejal, da gre za zelo žalostno in tragično smrt ter da je FBI na njegovo zahtevo že sprožil preiskavo dogodka.
Viralni posnetek policijskega nasilja je sprožil plaz protestov po vsej državi.
Strokovnjak za mednarodne odnose Peter Verovšek meni, da imajo protesti globlje razloge. Kot pravi, gre za globok sistemski rasizem, ki v ZDA obstaja že dolga leta, povezan pa je s sužnji in državljansko vojno v 19. stoletju.
"Ti protesti niso prvi v zadnjih letih, sploh odkar je nastopil Trump, desničarji in rasisti vidijo, da imajo v njem zaveznika v Beli hiši, zato se počutijo malo bolj močne. To smo videli tudi pred nekaj leti, ko se je začelo gibanje Black Lives Matter, in pred dvema letoma, ko je policija ubila Erica Gardnerja. Že takrat so protestniki zaprli avtoceste. Ti protesti tako povezujejo vse incidente skupaj in prek njih se poskuša opozoriti na brutalnost policije, ki je sama začela grobe prijeme. To je torej sprožila policija," je poudaril.
"Protesti so posledica suženjske preteklosti"
Ernest Petrič, nekdanji veleposlanik pri Združenih narodih v New Yorku, trenutno pa svetovalec predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, proteste vidi kot rasno vprašanje. "Vedno kadar prihaja do takšnih situacij, smo priča eksplozivnim izbruhom. To je posledica dolgega obdobja suženjske preteklosti. Temu smo priča tudi v tem primeru kriminalnega uboja, ki ga je treba raziskati in ustrezno sankcionirati."
Glede demonstracij meni, da je treba biti previden in pozoren, predvsem ko se upravičena in zakonita dejavnost, kot so protesti, lahko zaradi številnih dvomljivih skupin sprevrže v nasilje in zlo, ki ga ponavadi plačajo reveži.
"Razglašanje za teroristično organizacijo je tvegana poteza"
Potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da skrajno levo gibanje Antifa uvrsti na seznam terorističnih organizacij, Verovšek dojema kot nepotrebno.
"Mislim, da to nima nobene podlage. Antifa sama po sebi ne obstaja kot organizacija, je splošno gibanje. To je ime, ki so ga desničarji dali tistim levičarjem, ki jih ne marajo, tako da po mojem mnenju ne gre za organizacijo, ki bi jo lahko označil za teroristično. V njej tako med drugimi najdemo tudi veterane druge svetovne vojne, ki so se javno razglasili za člane Antife. To so bili ameriški vojaki, ki so se borili proti Hitlerju. S tega vidika to ni logično, saj so bile ZDA vključene v boj proti fašizmu. S to odločitvijo bi bil boj proti fašizmu v nasprotju z zakonom,"poudarja.
''Antifa sama po sebi ne obstaja kot organizacija, je splošno gibanje,'' pravi Peter Verovšek.
Tudi Petrič se strinja, da je razglašanje za teroristično organizacijo zelo tvegana zadeva, ki zahteva dober premislek: "Ali je bil tak premislek opravljen ali ne, ne vem, sem pa zadržan do tega, da nekoga, ki ti ni všeč, razglasiš za terorista, fašista, radikalnega levičarja ali kogarkoli hočeš. To so cenene zadeve, ki povzročijo več nerazumevanja in škode kot pa jasnosti in koristi. Morda bi moral Trump več razmišljati o tem, kaj reče."
"Potrebna je reforma policije"
Glede zastavljenih ciljev protestnikov Verovšek poudarja, da so ti z aretacijo policista, ki je klečal na Floydu, prvotni cilj že dosegli.
"Trenutno protestniki zahtevajo, da se aretira tudi druge tri policiste, ki so bili zraven in niso ukrepali. Prihodnost bo pokazala, ali bodo tudi tu kaj dosegli. Dolgoročno hočejo protestniki splošno reformo policije, nekateri bi sicer radi dosegli, da policija ne bi nastopala tako vojaško in bi se raje bolj vključila v skupnosti, v katerih deluje tako imenovani 'community policing'. Nekateri tudi menijo, da bi bilo policiste v primeru streljanj v množico treba lažje identificirati. To bi lahko storili tako, da bi na uniformah imeli velike identifikacijske številke," je sklenil.
"Protesti bodo vodili do določenih premislekov," meni Ernest Petrič.
Petrič medtem meni, da bo ta primer gotovo spodbudil določene premisleke, kot so jih protesti ob uboju ameriškega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. pred 52 leti.
"Nasilje in surovost na ameriških ulicah, tudi v Washingtonu, sta takrat vodila v določene razmisleke, kar je pozitivno vplivalo na ameriško politiko. Če bo tako tudi v tem primeru, bomo priča vsaj nekakšnemu učinku vsega zla in nasilja, ki smo mu trenutno priča," je še dejal.
24